Kazalo
28 odnosi: Baldassare Longhena, Baldassare Peruzzi, Basilica Palladiana, Vicenza, Beneška renesančna arhitektura, Beneška renesansa, Beneško okno, Benetke, Biblioteca Marciana, Francoska renesančna arhitektura, Giacomo Barozzi da Vignola, Hôtel particulier, Italijanski renesančni vrt, Klasična arhitektura, Klasicizem, Kompozitni slog, Marcelijevo gledališče, Palača Zecca, Benetke, Portal, Renesančna arhitektura v Italiji, Rustika, Seznam italijanskih arhitektov, Sicilski barok, Torino, Toskanski slog, Zgodovina arhitekture, Zgodovina italijanskih renesančnih kupol, 1475, 6. september.
Baldassare Longhena
Baldassare Longhena, italijanski (beneški) arhitekt, ki je deloval predvsem v Benetkah, kjer je bil eden največjih predstavnikov baročne arhitekture tega obdobja, * 1596 ali 1597, Benetke, † 18. februar 1682.
Poglej Sebastiano Serlio in Baldassare Longhena
Baldassare Peruzzi
Baldassare Tommaso Peruzzi, italijanski slikar in arhitekt, * 7. marec, 1481, Siena, † 6. januar 1537 ali 1536, Rim Dolga leta je delal z Bramantejem, Rafaelom in kasneje Sangallom med postavitvijo nove bazilike sv. Petra.
Poglej Sebastiano Serlio in Baldassare Peruzzi
Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.
Poglej Sebastiano Serlio in Basilica Palladiana, Vicenza
Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.
Poglej Sebastiano Serlio in Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesansa
Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.
Poglej Sebastiano Serlio in Beneška renesansa
Beneško okno
Beneško okno (znano tudi kot Serlijevsko okno) je veliko tristransko okno, ki je ključni element v paladijevski arhitekturi.
Poglej Sebastiano Serlio in Beneško okno
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Sebastiano Serlio in Benetke
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Sebastiano Serlio in Biblioteca Marciana
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Poglej Sebastiano Serlio in Francoska renesančna arhitektura
Giacomo Barozzi da Vignola
Giacomo Barozzi da Vignola (italijansko, * 1. oktober 1507, Vignola, vojvodina Ferrara (danes Italija), † 7. julij 1573, Rim, Papeške države), ki so ga pogosto imenovali tudi preprosto Vignola, je bil eden velikih italijanskih arhitektov manierizma 16.
Poglej Sebastiano Serlio in Giacomo Barozzi da Vignola
Hôtel particulier
Hôtel particulier je velika mestna palača ali dvorec.
Poglej Sebastiano Serlio in Hôtel particulier
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Sebastiano Serlio in Italijanski renesančni vrt
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Sebastiano Serlio in Klasična arhitektura
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Sebastiano Serlio in Klasicizem
Kompozitni slog
Kompozitni slog / red je mešanica, ki združuje volute jonskih kapitelov z akantovi listi korintskega sloga.
Poglej Sebastiano Serlio in Kompozitni slog
Marcelijevo gledališče
Marcelijevo gledališče (lat. Theatrum Marcelli, italijansko Teatro di Marcello) je starodavno gledališče na prostem v Rimu, Italija, zgrajeno v zadnjih letih Rimske republike.
Poglej Sebastiano Serlio in Marcelijevo gledališče
Palača Zecca, Benetke
Palača Zecca v Benetkah (italijansko Zecca di Venezia) je stavba iz 16. stoletja v Benetkah v Italiji, v kateri je bila nekoč kovnica Beneške republike.
Poglej Sebastiano Serlio in Palača Zecca, Benetke
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Sebastiano Serlio in Portal
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Sebastiano Serlio in Renesančna arhitektura v Italiji
Rustika
Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.
Poglej Sebastiano Serlio in Rustika
Seznam italijanskih arhitektov
Seznam italijanskih arhitektov.
Poglej Sebastiano Serlio in Seznam italijanskih arhitektov
Sicilski barok
Sicilski barok je značilna oblika baročne arhitekture, ki se je razvila na otoku Sicilija ob južni obali Italije v 17.
Poglej Sebastiano Serlio in Sicilski barok
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Sebastiano Serlio in Torino
Toskanski slog
Toskanski slog / red (latinsko Ordo Tuscanicus ali Ordo Tuscanus, s pomenom etruščanski red) je eden izmed dveh klasičnih slogov / redov, ki so jih razvili Rimljani, drugi pa je kompozitni slog.
Poglej Sebastiano Serlio in Toskanski slog
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Sebastiano Serlio in Zgodovina arhitekture
Zgodovina italijanskih renesančnih kupol
Italijanske renesančne kupole so bile oblikovane v obdobju renesanse 15.
Poglej Sebastiano Serlio in Zgodovina italijanskih renesančnih kupol
1475
1475 (MCDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sebastiano Serlio in 1475
6. september
6.
Poglej Sebastiano Serlio in 6. september