Kazalo
26 odnosi: Cerera (mitologija), Cikel Marije Medičejske, Forum, Galija, Junona, Jupiter (mitologija), Kronos, Neptun (mitologija), Rimska mitologija, SA-1 (Apollo), SA-2 (Apollo), SA-3 (Apollo), SA-4 (Apollo), Saturn, Saturn (razločitev), Saturnalije, Saturnia, Saturnov tempelj, Rim, Seznam verskih vsebin, Slovenska mitologija, Stolpna ura, Sighișoara, Sveti Boštjan (Mantegna), Svinec, Ustanovitev Rima, Vesta, Volubilis.
Cerera (mitologija)
V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.
Poglej Saturn (mitologija) in Cerera (mitologija)
Cikel Marije Medičejske
Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.
Poglej Saturn (mitologija) in Cikel Marije Medičejske
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Saturn (mitologija) in Forum
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Saturn (mitologija) in Galija
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Saturn (mitologija) in Junona
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Saturn (mitologija) in Jupiter (mitologija)
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Saturn (mitologija) in Kronos
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Saturn (mitologija) in Neptun (mitologija)
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Saturn (mitologija) in Rimska mitologija
SA-1 (Apollo)
Izstrelitev SA-1 SA-1 je bil prvi polet rakete nosilke Saturn I kot del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.
Poglej Saturn (mitologija) in SA-1 (Apollo)
SA-2 (Apollo)
Izstrelitev SA-2 SA-2 je bil drugi polet rakete nosilke Saturn I, prvi polet Projekta Highwater in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.
Poglej Saturn (mitologija) in SA-2 (Apollo)
SA-3 (Apollo)
Izstrelitev SA-3 SA-3 je bil tretji polet rakete nosilke Saturn I, drugi polet Projekta Highwater in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.
Poglej Saturn (mitologija) in SA-3 (Apollo)
SA-4 (Apollo)
Izstrelitev SA-4 SA-4 je bil četrti polet rakete nosilke Saturn I, zadnji del začetne preskusne faze prve stopnje rakete in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.
Poglej Saturn (mitologija) in SA-4 (Apollo)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Saturn (mitologija) in Saturn
Saturn (razločitev)
Satúrn je lahko.
Poglej Saturn (mitologija) in Saturn (razločitev)
Saturnalije
Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.
Poglej Saturn (mitologija) in Saturnalije
Saturnia
Cerkev svete Marije Magdalene Saturnia je topliško mesto v Toskani (Italija).
Poglej Saturn (mitologija) in Saturnia
Saturnov tempelj, Rim
Saturnov tempelj (lat. Templum Saturni ali Aedes Saturni, italijansko Tempio di Saturno) je bil antični rimski tempelj posvečen bogu Saturnu.
Poglej Saturn (mitologija) in Saturnov tempelj, Rim
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Saturn (mitologija) in Seznam verskih vsebin
Slovenska mitologija
S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.
Poglej Saturn (mitologija) in Slovenska mitologija
Stolpna ura, Sighișoara
Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.
Poglej Saturn (mitologija) in Stolpna ura, Sighișoara
Sveti Boštjan (Mantegna)
Sveti Boštjan je predmet treh slik italijanskega zgodnjerenesančnega mojstra Andrea Mantegne.
Poglej Saturn (mitologija) in Sveti Boštjan (Mantegna)
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Saturn (mitologija) in Svinec
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Saturn (mitologija) in Ustanovitev Rima
Vesta
Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.
Poglej Saturn (mitologija) in Vesta
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Saturn (mitologija) in Volubilis
Prav tako znan kot Saturn (bog).