Odpri v Google MapsKazalo
40 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Aleksej I. Komnen, Alkman, Antioh I. Soter, Antioh II. Teos, Antioh III. Veliki, Arhaična Grčija, Arkezilaj, Artakserks III., Atal I. Soter, Azija (rimska provinca), Šerdeni, Bitka na Maratonskem polju, Celzova knjižnica, Cezareja Mazaka, Efez, Elektron (zlata zlitina), Grški tempelj, Grobnica Kira Velikega, Helenistično obdobje, Hierapolis, Jonija, Kačji steber, Kir II., Kraljevska cesta, Krez, Lidija, Likaonija, Meliton Sardski, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Nabonidova kronika, Obleganje Sard, Papež Anicet, Pergamonski oltar, Perzijski vrtovi, Sardinci, Satrapija, Seznam grških templjev, Starogrška književnost, 1118.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Sarde in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Sarde in Aleksej I. Komnen
Alkman
Alkman (starogrško: Alkmán), grški lirik, Sarde, Lidija.
Poglej Sarde in Alkman
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Sarde in Antioh I. Soter
Antioh II. Teos
Antioh II.
Poglej Sarde in Antioh II. Teos
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Sarde in Antioh III. Veliki
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Sarde in Arhaična Grčija
Arkezilaj
Arkezilaj (Arkesílaos), starogrški filozof, * okoli 316 pr. n. št., Pitana, Eolija, † okoli 241 pr. n. št., Atene.
Poglej Sarde in Arkezilaj
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Sarde in Artakserks III.
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Sarde in Atal I. Soter
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Sarde in Azija (rimska provinca)
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Poglej Sarde in Šerdeni
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Sarde in Bitka na Maratonskem polju
Celzova knjižnica
Celzova knjižnica je starodavna rimska stavba v Efezu v Anatoliji, ki je zdaj del Seldžuka v Turčiji.
Poglej Sarde in Celzova knjižnica
Cezareja Mazaka
Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.
Poglej Sarde in Cezareja Mazaka
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Sarde in Efez
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Sarde in Elektron (zlata zlitina)
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Sarde in Grški tempelj
Grobnica Kira Velikega
Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Sarde in Grobnica Kira Velikega
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Sarde in Helenistično obdobje
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Sarde in Hierapolis
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Sarde in Jonija
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Sarde in Kačji steber
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Sarde in Kir II.
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Sarde in Kraljevska cesta
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Sarde in Krez
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Sarde in Lidija
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Sarde in Likaonija
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Poglej Sarde in Meliton Sardski
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Sarde in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Nabonidova kronika
Nabonidova kronika Nabonidova kronika je starodavno babilonsko besedilo, del obširnega niza Babilonskih kronik, napisanih v klinopisu na glinastih tablicah.
Poglej Sarde in Nabonidova kronika
Obleganje Sard
Obleganje Sard leta 547/546 pr. n. št. je bil zadnji odločilni spopad po bitki pri Timbri, v kateri sta se spopadli vojski Kreza Lidijskega in Kira II. Velikega, kralja perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Sarde in Obleganje Sard
Papež Anicet
Sveti Anicet, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Emesa (danes Homs, Sirija - Rimsko cesarstvo); † 20. april 167, Rim.
Poglej Sarde in Papež Anicet
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Sarde in Pergamonski oltar
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Sarde in Perzijski vrtovi
Sardinci
Sardinci.
Poglej Sarde in Sardinci
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Sarde in Satrapija
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Sarde in Seznam grških templjev
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Sarde in Starogrška književnost
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sarde in 1118