Kazalo
87 odnosi: Accademia della Crusca, Antonio de Nebrija, Armenščina, Asimilacija, Atribut (umetnost), Baskovščina, Beloruščina, Beneška Slovenija, Beseda, Besedna vrsta, Boke, Borovo gostüvanje, Cveta, Cvetka, De iure - de facto, Deležnik, DIN 31635, Druga ženska sklanjatev, Druga moška sklanjatev, E-tvorjenka, Emo, EPravopis, Esperanto, Fasti, Frommova motivacijska teorija, Funkcijska beseda, Glagolnik, Gramatikalizacija, Hildegarda iz Bingna, Idiom, Ime, Japonščina, Kal (razločitev), Kalk, Končnica (jezik), Konkordanca, Latinščina, Latinska slovnica, Leet, Leksem, Leksikografija, Makedonščina, Malagueña, Manjšalnica, Narekovaj, Nedoločnik, O speči kraljični in čudodelnem ptiču, Okrasni pridevek, Osebno ime (arabsko), Palško jezero, ... Razširi indeks (37 več) »
Accademia della Crusca
Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.
Poglej Samostalnik in Accademia della Crusca
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Samostalnik in Antonio de Nebrija
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Samostalnik in Armenščina
Asimilacija
Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.
Poglej Samostalnik in Asimilacija
Atribut (umetnost)
Atribut (lat. attribuire - dodati) je v umetnosti razpoznavno znamenje, pridevek, po katerem prepoznamo figuralno predstavljeno osebo.
Poglej Samostalnik in Atribut (umetnost)
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Samostalnik in Baskovščina
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Samostalnik in Beloruščina
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Samostalnik in Beneška Slovenija
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Samostalnik in Beseda
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Samostalnik in Besedna vrsta
Boke
zaslonskemu številu f/1,2 šestkotno zaslonko, nastavljen na f/8 Boké (tudi bokéh) je v fotografiji zabrisanost ali subjektivna estetska kakovost zabrisanosti v delih slike, ki so zunaj gorišča, oziroma način kako objektiv prikaže svetlobne točke zunaj gorišča.
Poglej Samostalnik in Boke
Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.
Poglej Samostalnik in Borovo gostüvanje
Cveta
Cveta je žensko osebno ime.
Poglej Samostalnik in Cveta
Cvetka
Cvetka je žensko osebno ime.
Poglej Samostalnik in Cvetka
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Samostalnik in De iure - de facto
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Samostalnik in Deležnik
DIN 31635
DIN 31635 je standard za transliteracijo arabske abecede, ki ga je leta 1982 sprejel Nemški inštitut za standardizacijo (DIN).
Poglej Samostalnik in DIN 31635
Druga ženska sklanjatev
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
Poglej Samostalnik in Druga ženska sklanjatev
Druga moška sklanjatev
V drugo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico -e (izvzet je samostalnik dán dné).
Poglej Samostalnik in Druga moška sklanjatev
E-tvorjenka
E-tvorjenke so se v slovenščini uveljavile s pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) in nastajanjem novih načinov tvorjenja besed.
Poglej Samostalnik in E-tvorjenka
Emo
Emo (Emotional Hardcore) je zvrst rock glasbe, za katero je značilna melodičnost in ekspresivna, čustvena besedila.
Poglej Samostalnik in Emo
EPravopis
ePravopis je rastoči pravopisni slovar na portalu Fran, ki gradivsko razširja in ponazarja nastajajoča pravopisna pravila Pravopisa 8.0.
Poglej Samostalnik in EPravopis
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Samostalnik in Esperanto
Fasti
Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.
Poglej Samostalnik in Fasti
Frommova motivacijska teorija
Erich Fromm je bil mednarodno priznan psihoanalitik in socialni psiholog ter pomemben predstavnik humanistične filozofije v 20.
Poglej Samostalnik in Frommova motivacijska teorija
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Samostalnik in Funkcijska beseda
Glagolnik
Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje.
Poglej Samostalnik in Glagolnik
Gramatikalizacija
Gramatikalizacija je proces jezikovnih sprememb, pri katerih polnopomenske besede izgubljajo svoj prvotni pomen in postajajo kazalci slovničnih razmerij.
Poglej Samostalnik in Gramatikalizacija
Hildegarda iz Bingna
Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica, * 16. september 1098, Bermsheim, Nemčija, † 17. september 1179, Bingen, Nemčija.
Poglej Samostalnik in Hildegarda iz Bingna
Idiom
Idióm je v jezikoslovju stalna besedna zveza ali fraza, značilna za določen jezik ali narečje.
Poglej Samostalnik in Idiom
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Samostalnik in Ime
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Samostalnik in Japonščina
Kal (razločitev)
Kal (kot samostalnik moškega spola) je.
Poglej Samostalnik in Kal (razločitev)
Kalk
Kálk, slépa ali dobesédna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika.
Poglej Samostalnik in Kalk
Končnica (jezik)
Končnica je v jezikoslovju končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede.
Poglej Samostalnik in Končnica (jezik)
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Samostalnik in Konkordanca
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Samostalnik in Latinščina
Latinska slovnica
Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Samostalnik in Latinska slovnica
Leet
Wikipedia ''leet'' Beseda leet ali l33t, ki zaznamuje strokovnjaka na svojem področju, izhaja iz besede elite, tj.
Poglej Samostalnik in Leet
Leksem
Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.
Poglej Samostalnik in Leksem
Leksikografija
Leksikografíja ali slovaropísje (starogrško: lexikos - slovar +: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini.
Poglej Samostalnik in Leksikografija
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Samostalnik in Makedonščina
Malagueña
Malagueña je španski izraz za žensko, ki živi v španskem pristaniškem mestu Málaga v provinci Andaluzija.
Poglej Samostalnik in Malagueña
Manjšalnica
Manjšálnica ali pomanjševálnica (tudi pománjšanka) je v jezikoslovju beseda, ki izraža pomanjšanje.
Poglej Samostalnik in Manjšalnica
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Poglej Samostalnik in Narekovaj
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Samostalnik in Nedoločnik
O speči kraljični in čudodelnem ptiču
thumb O speči kraljični in čudodelnemu ptiču je slovenska ljudska pravljica.
Poglej Samostalnik in O speči kraljični in čudodelnem ptiču
Okrasni pridevek
Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.
Poglej Samostalnik in Okrasni pridevek
Osebno ime (arabsko)
osmanskega sultana Mahmuda III. Arabska osebna imena so v preteklosti vsebovala niz imen in se po tem bistveno razlikovala od v Zahodnem svetu ustaljenega sistema rojstno (krstno) ime in družinsko ime (priimek).
Poglej Samostalnik in Osebno ime (arabsko)
Palško jezero
Palško jezero je največje in eno izmed najbolj poznanih Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja severno od vasi Palčje v zgorji Pivški kotlini.
Poglej Samostalnik in Palško jezero
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Samostalnik in Podprogram
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Samostalnik in Podstava
Polnopomenska beseda
Polnopomenske oz.
Poglej Samostalnik in Polnopomenska beseda
Povedkov prilastek
Povedkov prilastek je del povedka in je odvisen od osebka ali predmeta, kar se kaže v njegovem slovničnem ujemanju z enim od njiju.
Poglej Samostalnik in Povedkov prilastek
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Poglej Samostalnik in Povedkovnik
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Samostalnik in Predlog
Pridevniška beseda
Pridevniška beseda je ena od besednih vrst.
Poglej Samostalnik in Pridevniška beseda
Pridevniški zaimek
Pridevniški zaimek je zaimenska beseda, ki zaznamuje svojino, vrsto, lastnost/kakovost ali količino in zamenjuje pridevnik.
Poglej Samostalnik in Pridevniški zaimek
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Samostalnik in Pridevnik
Prilastek
Prilástek (atribút) je stranski stavčni člen, ki ima v besedni zvezi običajno funkcijo določila samostalniškega jedra (odnosnice).
Poglej Samostalnik in Prilastek
Prislov
Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.
Poglej Samostalnik in Prislov
Pristavek
Pristávek je desno, nekako polstavčno določilo samostalnika ali samostalniške besedne zveze, s katerim na drug način poimenujemo isto predmetnost (npr. France Prešeren, največji slovenski pesnik, tam, doma pri starših...)Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str.
Poglej Samostalnik in Pristavek
Prva ženska sklanjatev
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico –e (npr. lip-a/lip-e).
Poglej Samostalnik in Prva ženska sklanjatev
Prva moška sklanjatev
Po prvi moški sklanjatvi se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnice -a, -ú, -é (korak, koraka; most, mostu; dan, dne).
Poglej Samostalnik in Prva moška sklanjatev
Prva srednja sklanjatev
Po prvi (navadni) srednji sklanjatvi se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a. Osnovni sklanjatveni vzorec je samostalnik mesto.
Poglej Samostalnik in Prva srednja sklanjatev
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Poglej Samostalnik in Putto
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Samostalnik in Samostalniška beseda
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Samostalnik in Samostalniški zaimek
Sestavljenka
Sestavljenka je tvorjena beseda s predponskim obrazilom, oziroma tvorjenka, katere predponsko obrazilo zamenjuje odvisni del skladenjske podstave.
Poglej Samostalnik in Sestavljenka
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Samostalnik in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Samostalnik in Skladnja
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Samostalnik in Sklanjatev
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Samostalnik in Slovenščina
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Samostalnik in Slovnični spol
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Samostalnik in Slovnično število
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Samostalnik in Sopomenka
Spolnik
Spôlnik (tudi člén ali artíkel) je v jezikoslovju kratka beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki običajno označuje spol in število.
Poglej Samostalnik in Spolnik
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Samostalnik in Stari Egipt
Stavba
Stavba je zgradba, ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari.
Poglej Samostalnik in Stavba
Tretja moška sklanjatev
V tretjo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami, npr.
Poglej Samostalnik in Tretja moška sklanjatev
Tretja srednja sklanjatev
V tretjo srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami.
Poglej Samostalnik in Tretja srednja sklanjatev
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Samostalnik in Tvorjenka
Variety (revija)
Variety je ameriška poslovna revija, specializirana za ameriško filmsko industrijo, ki izhaja v Los Angelesu pod okriljem podjetja Variety Media, LLC., podružnice Penske Media Corporation.
Poglej Samostalnik in Variety (revija)
Večpomenskost
Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.
Poglej Samostalnik in Večpomenskost
Vijeglavka
Vijeglavka (znanstveno ime Jynx torquilla) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi skoraj po vsej Evropi in preko Srednje Azije do Daljnega vzhoda.
Poglej Samostalnik in Vijeglavka
Zdravka
Zdravka je žensko osebno ime.
Poglej Samostalnik in Zdravka
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Samostalnik in Zvalnik
Prav tako znan kot Substantiv.