Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Samopodoba

Index Samopodoba

Samopodoba je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Absentizem, Škrat Šal-Amar, Čustvena zloraba na delovnem mestu, Boštjan Bajec, Brezposelnost, Deloholizem, Duševno zdravje na delovnem mestu, Izgorelost, Karierna sidra, Karierno svetovanje, LSD, Management starosti, Megan Fox, Mejna osebnostna motnja, Multikulturnost na delovnem mestu, Narcistično vodenje, Nevroticizem, Pedofilija, Perfekcionizem, Poklicna samopodoba, Pornografija, Poslovni kovčing, Povratna informacija v organizaciji, Predsodek, Psihično nasilje, Psihološke teorije poklicne orientacije, Razvoj vodij, Samospoštovanje, Samoučinkovitost, Seznam psiholoških vsebin, Sodelovalnost, Strah, Svetlana Makarovič, Terapija z živalmi, Timsko delo, Trajnostna potrošnja, Upokojitev, Vključevanje ranljivih skupin na trg dela, Zaposlovanje pod posebnimi pogoji v Sloveniji.

Absentizem

Absentizem kot pojem izhaja iz latinske besede absens, kar pomeni izostanek ali odsotnost (SSKJ).

Poglej Samopodoba in Absentizem

Škrat Šal-Amar

Škrat Šal-Amar je otroška pravljica, ki govori o škratu z nenavadnim imenom, ki na poti odkriva razlog za njegov obstoj.

Poglej Samopodoba in Škrat Šal-Amar

Čustvena zloraba na delovnem mestu

Izraz »zloraba« se nanaša na resne in dolgotrajne učinke na ljudi, ki so vidni iz pisnih ali ustnih opisov ljudi.

Poglej Samopodoba in Čustvena zloraba na delovnem mestu

Boštjan Bajec

Boštjan Bajec, slovenski psiholog, asistent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, * 2. december 1975, Ljubljana.

Poglej Samopodoba in Boštjan Bajec

Brezposelnost

Sloveniji v letih 1994-2007.

Poglej Samopodoba in Brezposelnost

Deloholizem

Deloholizem je opredeljen kot obsedenost z delom, nagnjenost k pretiranemu delu ali delovno prisilo.

Poglej Samopodoba in Deloholizem

Duševno zdravje na delovnem mestu

Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.

Poglej Samopodoba in Duševno zdravje na delovnem mestu

Izgorelost

Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.

Poglej Samopodoba in Izgorelost

Karierna sidra

Karierna sidra so razmeroma trajen skupek vrednot, ki določa kariero.

Poglej Samopodoba in Karierna sidra

Karierno svetovanje

Pri kariernem svetovanju se oseba ob pomoči osebnega svetovalca odloči o svojih kariernih ciljih in sprejme karierne odločitve.

Poglej Samopodoba in Karierno svetovanje

LSD

Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.

Poglej Samopodoba in LSD

Management starosti

Management starosti (ang. age management) je vseobsegajoči program obvladovanja starosti in staranja, ki postaja čedalje prioritetnejša naloga držav na nacionalni in globalni ravni.

Poglej Samopodoba in Management starosti

Megan Fox

Megan Denise Fox, ameriška filmska in televizijska igralka ter fotomodel, * 16. maj 1986, Oak Ridge, Tennessee Združene države Amerike.

Poglej Samopodoba in Megan Fox

Mejna osebnostna motnja

Mejna osebnostna motnja je osebnostna motnja z izraženim labilnim, močnim čustvovanjem, slabo, izkrivljeno samopodobo, nestabilnimi medosebnimi odnosi.

Poglej Samopodoba in Mejna osebnostna motnja

Multikulturnost na delovnem mestu

Multikulturnost na delovnem mestu se odraža v raznolikosti oz.

Poglej Samopodoba in Multikulturnost na delovnem mestu

Narcistično vodenje

Sigmund Freud (1931) je narcistični osebnostni tip definiral kot posameznika, katerega glavni interes je samo ohranitev, je samostojen in ga je nemogoče ustrahovati.

Poglej Samopodoba in Narcistično vodenje

Nevroticizem

Nevroticizem (tudi čustvena nestabilnost) je druga temeljna dimenzija osebnosti, ki je prisotna pri vseh pomembnih modelih osebnostne strukture in je nedvomno univerzalna.

Poglej Samopodoba in Nevroticizem

Pedofilija

Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.

Poglej Samopodoba in Pedofilija

Perfekcionizem

Perfekcionizem je v psihologiji osebnostna lastnost, za katero je značilna težnja k popolnosti.

Poglej Samopodoba in Perfekcionizem

Poklicna samopodoba

Poklicna samopodoba obsega posameznikova prepričanja o tem, kdo je in predvsem kaj želi postati na poklicnem področju.

Poglej Samopodoba in Poklicna samopodoba

Pornografija

Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u Pornografija (grško porne: vlačuga, prostitutka, grafi: pisava) je prikazovanje spolnosti z namenom spolnega vzburjenja.

Poglej Samopodoba in Pornografija

Poslovni kovčing

Poslovni kovčing naj bi zajemal vse, kar je povezano s kovčingom kovčingom na delovnem mestu in se osredotoča na poslovni razvoj poslovni razvoj.

Poglej Samopodoba in Poslovni kovčing

Povratna informacija v organizaciji

Povratna informacija se nanaša na proces, ki spremlja posameznika pri njegovem delu ter mu tako omogoča izpopolnjevanje dela in doseganje zastavljenih ciljev.

Poglej Samopodoba in Povratna informacija v organizaciji

Predsodek

Predsodki so nepreverjena in neutemeljena stališča do socialnih skupin ali do različnih drugih stvari, dejavnosti ali idej.

Poglej Samopodoba in Predsodek

Psihično nasilje

Psíhično nasílje je ena izmed oblik nasilja.

Poglej Samopodoba in Psihično nasilje

Psihološke teorije poklicne orientacije

Psihološke teorije poklicne orientacije so teorije, ki govorijo o izboru poklica in poklicne kariere.

Poglej Samopodoba in Psihološke teorije poklicne orientacije

Razvoj vodij

Razvoj vodij je proces razvijanja določenih kompetenc, ki jih določimo kot pomembne za uspešno vodenje pri nekem posamezniku.

Poglej Samopodoba in Razvoj vodij

Samospoštovanje

Sámospoštovánje je pojem, ki se uporablja v psihologiji in se nanaša na vrednostni vidik samopodobe.

Poglej Samopodoba in Samospoštovanje

Samoučinkovitost

Samoučinkovitost je psihološki konstrukt, ki predstavlja prepričanja posameznikov o njihovih lastnih sposobnostih izvajanja nadzora nad osebnim delovanjem, delovanjem v njihovi okolici in dogodki, ki vplivajo na njihovo življenje.

Poglej Samopodoba in Samoučinkovitost

Seznam psiholoških vsebin

To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.

Poglej Samopodoba in Seznam psiholoških vsebin

Sodelovalnost

Sodelovalnost ali konkordanca (angl. concordance) pomeni ravnanje bolnika v skladu s partnerskim dogovorom med njim in zdravstvenim delavcem, na primer glede jemanja zdravil.

Poglej Samopodoba in Sodelovalnost

Strah

''Krik'', Edvard Munch, 1893. ''Strah'', slikarstvo Maria Jakunčikova, (1893-1895). Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strahMusek, J. (2005).

Poglej Samopodoba in Strah

Svetlana Makarovič

Svetlana Makarovič, slovenska pesnica, mladinska pisateljica, igralka, ilustratorka in šansonjerka, * 1. januar 1939, Maribor.

Poglej Samopodoba in Svetlana Makarovič

Terapija z živalmi

Obisk terapevtskega psa pri starejšem bolniku Terapija z živalmi (ang. Animal-assisted therapy, AAT) je ciljno usmerjena pomoč, ki vključuje živali kot obliko terapije.

Poglej Samopodoba in Terapija z živalmi

Timsko delo

Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.

Poglej Samopodoba in Timsko delo

Trajnostna potrošnja

Človek za življenje potrebuje stabilno klimo, zaščito pred škodljivim UV-sevanjem, čisto vodo in zrak ter obnovljive vire mineralov in organskih materialov, kot je na primer les in zemeljska prst.

Poglej Samopodoba in Trajnostna potrošnja

Upokojitev

Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.

Poglej Samopodoba in Upokojitev

Vključevanje ranljivih skupin na trg dela

Ranljive skupine na trgu dela so skupine, ki se zaradi različnih vzrokov težje vključujejo na trg dela, zanje pa velja zaposlovanje pod posebnimi pogoji.

Poglej Samopodoba in Vključevanje ranljivih skupin na trg dela

Zaposlovanje pod posebnimi pogoji v Sloveniji

Zaposlitev pod posebnimi pogoji kot gospodarska dejavnost (in v okviru tega predvsem lastni izdelki) je zelo pomemben del izvajanja socialnovarstvene storitve, namenjene odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju.

Poglej Samopodoba in Zaposlovanje pod posebnimi pogoji v Sloveniji