Kazalo
24 odnosi: Šiauliai, Švitrigaila, Biruta, Država Tevtonskega reda, Emilia Plater, Gediminas, Horodelska unija, Jagelonci, Jan Karol Chodkiewicz, Kęstutis, Konrad von Jungingen, Kuri, Pruska križarska vojna, Prvi torunjski mir, Radnoški sporazum, Samogiti, Skalvi, Treniota, Ulrich von Jungingen, Velika litovska kneževina, Vitenis, Vitold Veliki, Vojna lakote, 1329.
Šiauliai
Šiauliai ((poslušaj); samogijsko: Šiaulē) je četrto največje mesto v Litvi s 107.086 prebivalci.
Poglej Samogitija in Šiauliai
Švitrigaila
Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.
Poglej Samogitija in Švitrigaila
Biruta
Biruta (litovsko Birutė) je bila druga žena velikega litovskega vojvode Kęstutisa in mati Vitautasa Velikega, * ni znano, blizu Palange, † 1382, Brest.
Poglej Samogitija in Biruta
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Samogitija in Država Tevtonskega reda
Emilia Plater
Grofica Emilia Plater (Broel-Plater), poljsko-litovska plemkinja in revolucionarka, * 13. november 1806, Vilna, Ruski imperij (zdaj Litva), † 23. december 1831, dvorec Justinavas, Kongresna Poljska (zdaj Litva).
Poglej Samogitija in Emilia Plater
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Samogitija in Gediminas
Horodelska unija
Poljska in Litva v letih 1386–1434 Horodelska unija ali Horodelski sporazum (poljsko Unia horodelska, litovsko Horodlės unija) je sklop treh aktov, podpisanih v vasi Horodlo v vzhodni Poljski 2.
Poglej Samogitija in Horodelska unija
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Samogitija in Jagelonci
Jan Karol Chodkiewicz
Jan Karol Chodkiewicz (litovsko Jonas Karolis Chodkevičius, belorusko Ян Караль Хадкевіч, Jan Karal Hadkevič) je bil poveljnik vojske Velike litovske kneževine, od leta 1601 feldhetman Litve in od leta 1605 veliki hetman Litve, * okoli 1561, Vilna, Velika litovska kneževina, † 24.
Poglej Samogitija in Jan Karol Chodkiewicz
Kęstutis
Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.
Poglej Samogitija in Kęstutis
Konrad von Jungingen
Konrad V. von Jungingen je bil 25.
Poglej Samogitija in Konrad von Jungingen
Kuri
Kurske dežele na zaščetki 13. stoletja Kuri ali Kurši (latvijsko Kurši, litovsko Kuršiai, nemško Kuren, staronordijsko Kúrir, starovzhodnoslovansko кърсь) so bili baltsko pleme, od 5.
Poglej Samogitija in Kuri
Pruska križarska vojna
Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.
Poglej Samogitija in Pruska križarska vojna
Prvi torunjski mir
Prvi torunjski mir je mirovni sporazum, s katerem se je uradno končala poljsko-litovsko-tevtonska vojna med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na eni strani in Državo Tevtonskega reda na drugi.
Poglej Samogitija in Prvi torunjski mir
Radnoški sporazum
Rákóczijev grad v Radnótu Radnoški sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan med drugo severno vojno 6.
Poglej Samogitija in Radnoški sporazum
Samogiti
Samogiti (samogitsko Žemaitē, litovsko Žemaičiai, latvijsko Žemaiši) so podskupina Litovcev, naseljenih v Samogitiji v Litvi.
Poglej Samogitija in Samogiti
Skalvi
Skalvi in druga baltska plemena okoli leta 1200; vzhodni Balti so obarvani v rjavih tonih, zahodni pa v zelenih; meje med ljudstvi so približne Ozemlje Skalvov na sodobnem zemljevidu Skalvi, znani tudi kot Skalvijani (litovsko Skalviai, nemško Schalauer) so bili baltsko pleme, sorodno Prusom.
Poglej Samogitija in Skalvi
Treniota
Treniota (litovsko Treniota, belorusko Транята; Tranjata) je bil od leta 1263 do 1264 veliki knez Litve, * okoli 1210, † 1264.
Poglej Samogitija in Treniota
Ulrich von Jungingen
Ulrich von Jungingen je bil 26.
Poglej Samogitija in Ulrich von Jungingen
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Samogitija in Velika litovska kneževina
Vitenis
Širjenje Velike litovske kneževine v 13.-15. stoletju Vitenis (belorusko Віцень, Vicień, poljsko Witenes) je bil od okoli 1295 do okoli 1316 veliki litovski knez, * 1260, † 1316.
Poglej Samogitija in Vitenis
Vitold Veliki
Vitold ali Vitold Veliki.
Poglej Samogitija in Vitold Veliki
Vojna lakote
Vojna lakoteChristiansen, Eric (1997).
Poglej Samogitija in Vojna lakote
1329
1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Samogitija in 1329