Kazalo
114 odnosi: Age of Empires II: The Age of Kings, Ajlun, Ajubidi, Akaba, Akabska trdnjava, Al-Adid, Al-Adil I., Al-Adil II., Al-Aksa, Al-Kamil, Al-Karak, Aleksej III. Angel, Andrej II. Ogrski, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bejrut, Biblos, Bonifacij I. Montferraški, Damask, Džida, Druga križarska vojna, Dvin (antično mesto), Estoire d'Eracles, Faraonov otok, Fatimidi, Fustat, Galilejsko jezero, Genovska republika, Gezer, Grad Al-Karak, Grad Biblos, Grad Montreal, Grofija Tripoli, Gruzijska zlata doba, Hama, Ibn al-Asir, Islamska umetnost, Izabela I. Jeruzalemska, Jafa, Jeruzalemsko kraljestvo, Jezusov vnebohod, John Winthorp Hackett, Jordanija, Kairo, Kairska citadela, Kilič Arslan II., Konrad Montferraški, Krak des Chevaliers, Križarske vojne, Kupola na skali, Malteški viteški red, ... Razširi indeks (64 več) »
Age of Empires II: The Age of Kings
Age of Empires II: The Age of Kings (pogosto okrajšano kot Age of Empires II, The Age of Kings, AoE II ali AoK) je realnočasovna strateška videoigra razvijalcev Ensemble Studios, ki je izšla leta 1999 pri založniku Microsoft za operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS.
Poglej Saladin in Age of Empires II: The Age of Kings
Ajlun
Ajlun (arabsko: عجلون, 'Ajlūn) je glavno mesto guvernata Ajloun, gričevnato mesto na severu Jordanije, ki leži 76 kilometrov severozahodno od Amana.
Poglej Saladin in Ajlun
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Saladin in Ajubidi
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Saladin in Akaba
Akabska trdnjava
Akabska trdnjava, tudi Akabski grad ali Mameluški grad, ki stoji v Akabi v Jordaniji, je trdnjava, ki so jo prvotno postavili križarji v 12.
Poglej Saladin in Akabska trdnjava
Al-Adid
Al-Adid, zadnji vladar Fatimidske dinastije, * 1160, † 1218 Fatimidska dinastija je obvladovala Egipt in del Severne Afrike.
Poglej Saladin in Al-Adid
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.
Poglej Saladin in Al-Adil I.
Al-Adil II.
Al-Malik al-Adil Sajf ad-Dīn Abū Bakr ibn Nāṣir ad-Dīn Muḥammad (arabsko سيف الدين الملك العادل أبو بكر بن ناصر الدين محمد) bolj znan kot al-Adil II., je bil od leta 1238 do 1240 ajubidski sultan Egipta, * okoli 1221, 9. februar 1248.
Poglej Saladin in Al-Adil II.
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Poglej Saladin in Al-Aksa
Al-Kamil
Al-Kamil (arabsko الكامل) a polnim imenom al-Malik al-Kamil Naser ad-Din Abu al-Ma'ali Muhammad je bil muslimanski vladar in četrti ajubidski sultan Egipta, * okoli 1177, † 6. marec 1238.
Poglej Saladin in Al-Kamil
Al-Karak
Al Karak (arabsko: الكرك), v Jeruzalemskem kraljestvo znano kot Kerak, je mesto v Jordaniji, znano po križarskem gradu, grad Al-Karak.
Poglej Saladin in Al-Karak
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Saladin in Aleksej III. Angel
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Saladin in Andrej II. Ogrski
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Saladin in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Saladin in Bejrut
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Saladin in Biblos
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Poglej Saladin in Bonifacij I. Montferraški
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Saladin in Damask
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Saladin in Džida
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Saladin in Druga križarska vojna
Dvin (antično mesto)
Dvin je bilo veliko trgovsko mesto in prestolnica zgodnjesrednjeveške Armenije.
Poglej Saladin in Dvin (antično mesto)
Estoire d'Eracles
Cesar Heraklij v Jeruzalemu nosi pravi križ; slika iz Britanske knjižnice (MS Royal 15 E, 15. stoletje Estoire d'Eracles (slovensko Zgodovina (cesarja) Heraklija) je francoski prevod latinskega besedila Historia rerum in partibus transmarinis gestarum (Zgodovina dogodkov v deželah onkraj morja), ki ga je napisal Viljem iz Tira.
Poglej Saladin in Estoire d'Eracles
Faraonov otok
Faraonov otok (arabsko: جزيرة فرعون Jazīrat Fir´awn) ali Otok Graia je otok v severnem delu Akabskega zaliva, približno 200 metrov vzhodno od obale egiptovskega Sinajskega polotoka.
Poglej Saladin in Faraonov otok
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Saladin in Fatimidi
Fustat
Fustat (الفسطاط al-Fusṭāṭ, koptsko ⲫⲩⲥⲧⲁⲧⲱⲛ), tudi Fostat, Al Fustat, Misr al-Fustat in Fustat-Misr, je bila prva muslimanska prestolnica pod muslimansko vlado.
Poglej Saladin in Fustat
Galilejsko jezero
Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu.
Poglej Saladin in Galilejsko jezero
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Saladin in Genovska republika
Gezer
Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom.
Poglej Saladin in Gezer
Grad Al-Karak
Grad Al-Karak (arabsko: قلعة الكرك) je velik križarski grad, ki stoji v kraju Al-Karak v Jordaniji.
Poglej Saladin in Grad Al-Karak
Grad Biblos
Grad Biblos je križarski grad v Biblosu v Libanonu.
Poglej Saladin in Grad Biblos
Grad Montreal
Grad Montréal (arabsko: مونتريال; latinsko: Mons Regalis) je križarski grad na vzhodni strani Arabah, postavljen ob strani skalnate, stožčaste gore, ki gleda čez sadno drevje spodaj.
Poglej Saladin in Grad Montreal
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Poglej Saladin in Grofija Tripoli
Gruzijska zlata doba
Gruzijska zlata doba opisuje zgodovinsko obdobje od visokega srednjega veka, sega približno od poznega 11.
Poglej Saladin in Gruzijska zlata doba
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Saladin in Hama
Ibn al-Asir
Abu al-Hasan Ali ibn Mohamed ibn Mohamed aš-Šajbani, bolj znan kot Ali Iz ad-Din ibn Mohamed aš-Šajbani (arabsko علي عز الدین بن الاثیر الجزري) je bil slaven izvedenec za Hadis, zgodovinar in biograf, ki je pisal v arabščini, * 12. maj 1160, Džazirat Ibn Umar, Seldžuško cesarstvo, † 1233, Mosul, Ajubidski kalifat.
Poglej Saladin in Ibn al-Asir
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Saladin in Islamska umetnost
Izabela I. Jeruzalemska
Izabela I. Jeruzalemska je bila od leta 1190 do svoje smrti leta 1205 kraljica Jeruzalemskega kraljestva, * 1172, Nablus, Jeruzalemsko kraljestvo, † 5. april 1205, Akra (hebrejsko Akko), Jeruzalemsko kraljestvo Bila je hčerka kralja Amalrika I. Jeruzalemskega in njegove druge žene Marije Komnene.
Poglej Saladin in Izabela I. Jeruzalemska
Jafa
Moderni Jafo Jafa, (hebrejsko יָפוֹ, Jafo) je starodavno sredozemsko pristanišče, ki se nahaja tik ob Tel Avivu, v Izraelu.
Poglej Saladin in Jafa
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Saladin in Jeruzalemsko kraljestvo
Jezusov vnebohod
Jezusov vnebohod (starogrško ἡ Ἀνάληψις τοῦ ΚυρίουAnálēpsis tou kyríou, 'sprejem Gospoda'; latinsko Ascensio Domini, 'vzpon Gospodov' ali ascensio Iesu, buk. 'vzpon Jezusa') v krščanski veri označuje vrnitev Jezusa Kristusa kot Božjega Sina svojemu nebeškemu Očetu.
Poglej Saladin in Jezusov vnebohod
John Winthorp Hackett
Sir John Winthorp Hackett mlajši GCB, CBE, DSO & Bar, MC, britanski general, profesor in pisatelj, * 5. november 1910, Perth, Avstralija, † 9. september, 1997.
Poglej Saladin in John Winthorp Hackett
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Saladin in Jordanija
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Saladin in Kairo
Kairska citadela
Kairska citadela ali Saladinova citadela v Kairu (arabsko قلعة صلاح الدين Qala'at Salāḥ ad-Dīn) je srednjeveška islamska utrdba v Kairu v Egiptu.
Poglej Saladin in Kairska citadela
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Saladin in Kilič Arslan II.
Konrad Montferraški
Konrad Montferraški (italijansko Corrado del Monferrato, piemontsko Conrà ëd Monfrà) je bil severnoitalijanski plemič, eden od glavnih udeležencev tretje križarske vojne, * ni znano, Montferrat, † 28. april 1192, Akra, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Saladin in Konrad Montferraški
Krak des Chevaliers
Krak des Chevaliers (Qalaat al-Hosn) oziroma »viteški grad«, med Arabci znan tudi kot Ḥiṣn al-Akrād (حصن الأكرا, kurdska utrdba), je najbolje ohranjeni križarski grad na celotnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Saladin in Krak des Chevaliers
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Saladin in Križarske vojne
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Saladin in Kupola na skali
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Saladin in Malteški viteški red
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Saladin in Manuel I. Komnen
Masjaf
Masjaf (lahko tudi Musjaf ali Misjaf) (arabsko مصيف ali مصياف) je grad nad istoimenskim krajem v zahodni Siriji, približno 40 km zahodno od Hame, ob obronkih hribovja Džebel Ansarija.
Poglej Saladin in Masjaf
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Saladin in Medresa
Mošeja al-Azhar
Mošeja Al-Azhar (arabsko الجامع الأزهر, translit. el-Gām3` el-Azhar (egipčansko), "najbolj veličastna kongregacijska mošeja"), ali preprosto Al-Azhar (egipčanska arabščina الازهر) je mošeja v islamskem Kairu.
Poglej Saladin in Mošeja al-Azhar
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Saladin in Mošeja Omajadov
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Saladin in Mohamed
Mojzes Majmonid
Mojzes Majmonid, lat.
Poglej Saladin in Mojzes Majmonid
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Saladin in Nekropola v Gizi
Obleganje Jeruzalema (1187)
Obleganje Jeruzalema je bil vojaški spopad med križarskim Jeruzalemskim kraljestvom in muslimanskimi Ajubidi, ki je trajal od 20. septembra do 2. oktobra 1187, ko je Saladin zavzel mesto.
Poglej Saladin in Obleganje Jeruzalema (1187)
Obleganje Jeruzalema (razločitev)
Jeruzalem je v svoji zgodovini doživel številna obleganja.
Poglej Saladin in Obleganje Jeruzalema (razločitev)
Oblegovalni grad
Oblegovalni grad (nemško Trutzburg ali Trotzenburg, angleško Counter-castle) je grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku kot protiutež moči sovražnega soseda.
Poglej Saladin in Oblegovalni grad
Oultrejordain
Gospodstvo Oultrejordain ali Oultrejourdain (staro francosko za 'onstran Jordana', imenovano tudi gospostvo Montreal) je bilo ime, ki se je uporabljalo med križarskimi vojnami za obsežno in deloma nedorečeno regijo vzhodno od reke Jordan, območje, ki je bilo znano že v starih časih kot Edom in Moab.
Poglej Saladin in Oultrejordain
Papež Gregor VIII.
Papež Gregor VIII. (rojen kot Alberto di Morra), papež katoliške Cerkve, * okrog 1105, Benevent (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 17. december 1187 Pisa (Pisanska republika, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Saladin in Papež Gregor VIII.
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Saladin in Papež Urban III.
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Saladin in Prva križarska vojna
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Saladin in Qift
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Saladin in Rihard I. Levjesrčni
Samostan Bellapais
Samostan Bellapais (imenovan tudi Bellapaïs) je ruševina samostana, ki so ga zgradili kanoniki Regular v 13.
Poglej Saladin in Samostan Bellapais
Sana
Sana (tudi Sanaa;, izgovarja, Jemensko arabsko) je glavno mesto Jemna in središče Pokrajine Sana.
Poglej Saladin in Sana
Seznam vojaških vsebin
Seznam vojaških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na vojsko, oborožene sile, zaščito in obrambo,...
Poglej Saladin in Seznam vojaških vsebin
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Saladin in Sidon
Sinagoga Ben Ezra
Sinagoga Ben Ezre (hebrejsko בית כנסת בן עזרא, arabsko معبد بن عزرا), včasih imenovana sinagoga El-Geniza (hebrejsko בית כנסת אל גניזה) ali Sinagoga Levantinov (al-Shamiyin), stoji v starem mestu Kairo v Egiptu.
Poglej Saladin in Sinagoga Ben Ezra
Sohrevardi
Shahāb ad-Dīn Yahya ibn Habash Suhrawardī (شهابالدین سهروردی, znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o iluminacijah, se je rodil okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.
Poglej Saladin in Sohrevardi
Taiz
Taiz ali Taizz (arabsko تعز) je mesto v Jemenskem višavju uro vožnje od slavnega pristanišča Moka ob Rdečem morju.
Poglej Saladin in Taiz
Tel Aviv
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.
Poglej Saladin in Tel Aviv
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Saladin in Tir, Libanon
Toulouški grofje
Grof Toulouški je bil vladar Toulousa med 8.
Poglej Saladin in Toulouški grofje
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Saladin in Tretja križarska vojna
Zengidi
Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.
Poglej Saladin in Zengidi
1137
1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Saladin in 1137
1145
1145 (MCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1145
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Saladin in 1164
1167
1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Saladin in 1167
1168
1168 (MCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1168
1169
1169 (MCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Saladin in 1169
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Saladin in 1170
1171
1171 (MCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Saladin in 1171
1172
1172 (MCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Saladin in 1172
1173
1173 (MCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1173
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Saladin in 1174
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Saladin in 1175
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Saladin in 1176
1178
1178 (MCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Saladin in 1178
1179
1179 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1179
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Saladin in 1180
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Saladin in 1181
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Saladin in 1182
1183
1183 (MCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Saladin in 1183
1184
1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Saladin in 1184
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Saladin in 1185
1186
1186 (MCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Saladin in 1186
1187
1187 (MCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Saladin in 1187
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Saladin in 1188
1189
1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Saladin in 1189
1190
1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1190
1192
1192 (MCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Saladin in 1192
1193
1193 (MCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Saladin in 1193
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1196
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Saladin in 1218
2. oktober
2.
Poglej Saladin in 2. oktober
22. maj
22.
Poglej Saladin in 22. maj
26. januar
26.
Poglej Saladin in 26. januar
4. julij
4.
Poglej Saladin in 4. julij
4. marec
4.
Poglej Saladin in 4. marec