Kazalo
133 odnosi: Admiral (film), Aleksander Mihajlovič Vasiljevski, Aleksander Vasiljevič Kolčak, Aleksej Inokentjevič Antonov, Aleksej Osipovič Ahmanov, Aleksej Vasiljevič Afanasjev, Alexandre Koyré, Alojz Sedej, Amajak Nikolajevič Ahnazarov, Anastas Mikojan, Andrej Antonovič Grečko, Andrej Ivanovič Jerjomenko, Andrejs Krustiņš, Avtohtona ljudstva Sibirije, Železniški most čez Belajo, Ufa, ČEKA, Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika, Bela garda, Bela garda (Rusija), Bolesław Czarniawski, Boris Mihajlovič Šapošnikov, Brian Gwynne Horrocks, Charles Edward Hudson, Charles Esmond de Wolff, Danilo Srdić, Dimitrij Grigorjevič Pavlov, Dimitrije Vasiljević Georgijević, Dnipro, Donbas, Donski kozaki, Državni ateizem, Ernest Svetec, Finska državljanska vojna, Genrih Grigorjevič Jagoda, Irkutsk, Ivan Isakov, Ivan Kristoforovič Bagramjan, Ivan Stjepanovič Konjev, Ivan Vasiljevič Smirnov, Jakov Ivanovič Alksnis, Josif Stalin, Josip Broz - Tito, Karol Świerczewski, Kaspijska flotilja, Kazahstan, Kemično orožje, Kerč, Komunizem, Kraljevi polk (Liverpool), Krimska vojna, ... Razširi indeks (83 več) »
Admiral (film)
Admiral (Адмиралъ, rusko imperialno črkovanje; sodobno črkovanje – Адмирал) je biografski film o viceadmiralu Ruske imperialne mornarice in voditelju Belega gibanja med rusko državljansko vojno Aleksandru Vasiljeviču Kolčaku iz leta 2008.
Poglej Ruska državljanska vojna in Admiral (film)
Aleksander Mihajlovič Vasiljevski
Aleksander Mihajlovič Vasiljevski, sovjetski vojskovodja in maršal Sovjetske zveze, * 30. september (18. september, ruski koledar) 1895, vas Nova Golčiha, Kostromska gubernija, Ruski imperij (danes del Vičuge, Ivanovska oblast, Rusija), † 5. december 1977, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Aleksander Mihajlovič Vasiljevski
Aleksander Vasiljevič Kolčak
Aleksandr Vasiljevič Kolčak (Александр Васильевич Колчак), ruski mornariški častnik, vojaški poveljnik in raziskovalec Arktike.
Poglej Ruska državljanska vojna in Aleksander Vasiljevič Kolčak
Aleksej Inokentjevič Antonov
Aleksej Inokentjevič Antonov, sovjetski general, * 28. september (15. september, ruski koledar) 1896, Grodno, Ruski imperij (danes Belorusija), † 18. junij 1962, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Aleksej Inokentjevič Antonov
Aleksej Osipovič Ahmanov
Aleksej Osipovič Ahmanov (Алексей Осипович Ахманов), sovjetski general, * 9. marec 1897, Tatarstan, Ruski imperij, † 17. november 1949, Minsk, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska državljanska vojna in Aleksej Osipovič Ahmanov
Aleksej Vasiljevič Afanasjev
Aleksej Vasiljevič Afanasjev, sovjetski general, * 1897, † 1984, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Aleksej Vasiljevič Afanasjev
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Alexandre Koyré
Alojz Sedej
Alojz Sedej, slovenski politik in uradnik, * 24. julij 1892, Robič, † 6. marec 1960, Širje.
Poglej Ruska državljanska vojna in Alojz Sedej
Amajak Nikolajevič Ahnazarov
Amajak Nikolajevič Ahnazarov (Амаяк Николаевич Ахназаров), sovjetski general, * 31. oktober 1898, † 7. junij 1987.
Poglej Ruska državljanska vojna in Amajak Nikolajevič Ahnazarov
Anastas Mikojan
Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Anastas Mikojan
Andrej Antonovič Grečko
Andrej Antonovič Grečko, sovjetski maršal in komunist, * 17. oktober (4. oktober, ruski koledar) 1903, vas Golodajevka, Ruski imperij, † 26. april 1976, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska državljanska vojna in Andrej Antonovič Grečko
Andrej Ivanovič Jerjomenko
Andrej Ivanovič Jerjomenko (Андре́й Ива́нович Ерёменко, Андрій Іванович Єрьоменко), sovjetski vojaški častnik, * 14. oktober 1892, Markovka, Harkovska gubernija, Ruski imperij (danes Markivka, Ukrajina) † 19. november 1970, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Andrej Ivanovič Jerjomenko
Andrejs Krustiņš
Andrejs Krustiņš, latvijski general, * 2. julij 1884, † 16. oktober 1941.
Poglej Ruska državljanska vojna in Andrejs Krustiņš
Avtohtona ljudstva Sibirije
Sibirija (severna Azija), vključno z Ruskim Daljnim vzhodom, je geografsko azijski del Rusije.
Poglej Ruska državljanska vojna in Avtohtona ljudstva Sibirije
Železniški most čez Belajo, Ufa
Železniški most čez Belajo je most za dvotirno železniško progo čez reko Belaja.
Poglej Ruska državljanska vojna in Železniški most čez Belajo, Ufa
ČEKA
Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.
Poglej Ruska državljanska vojna in ČEKA
Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika
Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika (Башҡорт Автономиялы Совет Социалистик Республикаhы; Башкирская Автономная Советская Социалистическая Республика, Baškirskaja Avtonomnaja Sovetskaja Socialističeskaja Respublika), zgodovinsko poznana tudi pod imenom Sovjetska Baškirija ali samo Baškirija, je bila avtonomna sovjetska socialistična republika znotraj Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Ruska državljanska vojna in Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika
Bela garda
Bela garda ima več pomenov.
Poglej Ruska državljanska vojna in Bela garda
Bela garda (Rusija)
Belogardistični plakat »Za združeno Rusijo« iz leta 1919 Béla gárda (tudi béla armáda) je bila procarska vojska v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Ruska državljanska vojna in Bela garda (Rusija)
Bolesław Czarniawski
Bolesław Czarniawski, poljski general, * 27. julij 1898, Ruski imperij, † 26. september 1961, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Bolesław Czarniawski
Boris Mihajlovič Šapošnikov
Boris Mihajlovič Šapošnikov (Бори́с Миха́йлович Ша́пошников), vojaški častnik * 2. oktober 1882, Zlatoust, † 26. marec 1945 Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Boris Mihajlovič Šapošnikov
Brian Gwynne Horrocks
Generalporočnik sir Brian Gwynne Horrocks, KCB, KBE, DSO, MC, britanski general, televizijski voditelj in pisatelj, * 7. september 1895, † 4. januar 1985.
Poglej Ruska državljanska vojna in Brian Gwynne Horrocks
Charles Edward Hudson
Charles Edward Hudson, britanski general, * 29. maj 1892, Derby, Anglija, † 4. april 1959.
Poglej Ruska državljanska vojna in Charles Edward Hudson
Charles Esmond de Wolff
Charles Esmond de Wolff, britanski general, * 25. november 1893, † 12. oktober 1986.
Poglej Ruska državljanska vojna in Charles Esmond de Wolff
Danilo Srdić
Danilo Srdić, hrvaško-srbski general, * 10. avgust 1896, † 28. julij 1937.
Poglej Ruska državljanska vojna in Danilo Srdić
Dimitrij Grigorjevič Pavlov
Dimitrij Grigorjevič Pavlov, sovjetski general armade in heroj Sovjetske zveze, * 4. november (23. oktober, ruski koledar) 1897, vas Vonjuh, Ruski imperij (danes Pavlovo, Kostromska oblast, Rusija), † 22. julij 1941, neznano.
Poglej Ruska državljanska vojna in Dimitrij Grigorjevič Pavlov
Dimitrije Vasiljević Georgijević
Dimitrije Vasiljević Georgijević, črnogorski general, * 15. oktober 1884, † 30. januar 1959.
Poglej Ruska državljanska vojna in Dimitrije Vasiljević Georgijević
Dnipro
Dnipro (Дніпро, Днепр – Dnepr) je industrijsko mesto v Ukrajini, ki stoji ob reki Dneper blizu njenega sotočja s Samaro na vzhodu države, približno 390 km jugovzhodno od Kijeva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Dnipro
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Poglej Ruska državljanska vojna in Donbas
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Ruska državljanska vojna in Donski kozaki
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Poglej Ruska državljanska vojna in Državni ateizem
Ernest Svetec
Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ernest Svetec
Finska državljanska vojna
Finska državljanska vojna je potekala od 27. januarja do 15. maja 1918 med finskim senatom in silami, ki jih je vodila Finska ljudska delegacija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Finska državljanska vojna
Genrih Grigorjevič Jagoda
Genrih Grigorjevič Jagoda, ruski boljševik, komunist, revolucionar, politik in vodja obveščevalne službe, * 7. november (19. november, gregorijanski koledar) 1891, Ribinsk, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 15. marec 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Genrih Grigorjevič Jagoda
Irkutsk
Irkutsk je največje mesto in upravno središče Irkutske oblasti.
Poglej Ruska državljanska vojna in Irkutsk
Ivan Isakov
Ivan Stepanovič Isakov, sovjetski mornariški častnik.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ivan Isakov
Ivan Kristoforovič Bagramjan
Ivan Kristoforovič Bagramjan, maršal Sovjetske zveze in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 2. december 1897, Čardahli, Azerbajdžan, † 21. september 1982, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ivan Kristoforovič Bagramjan
Ivan Stjepanovič Konjev
Ivan Stjepanovič Konjev (p), sovjetski vojaški častnik, * 28. december 1897, Lodejno, Vologdska gubernija, † 21. maj 1973, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ivan Stjepanovič Konjev
Ivan Vasiljevič Smirnov
Ivan Vasiljevič Smirnov, ruski vojaški pilot, letalski častnik in letalski as, * 12. februar (30. januar, ruski koledar) 1895, pri Vladimirju, Vladimirska gubernija, Rusija, † 28. oktober 1956, Palma De Mallorca, otok Majorka, Španija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ivan Vasiljevič Smirnov
Jakov Ivanovič Alksnis
Jakov Ivanovič Alksnis, sovjetsko-latvijski revolucionar, boljševik, vojaški pilot in general, * 26. januar (14. januar, ruski koledar) 1897, Rūjiena, Lifljandska gubernija, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 29. julij 1938, Komunarski poligon, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska državljanska vojna in Jakov Ivanovič Alksnis
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Josif Stalin
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Josip Broz - Tito
Karol Świerczewski
Karol Wacław Świerczewski, poljski general, * 1897, † 1947.
Poglej Ruska državljanska vojna in Karol Świerczewski
Kaspijska flotilja
Kaspijska flotilja (Kaspijskaja flotilja) je flotilja Ruske vojne mornarice v Kaspijskem morju.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kaspijska flotilja
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kazahstan
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kemično orožje
Kerč
Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kerč
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Ruska državljanska vojna in Komunizem
Kraljevi polk (Liverpool)
Kraljevi polk (Liverpool) (The King's Regiment (Liverpool)) je bil eden najstarejših pehotnih polkov Britanske kopenske vojske, ki je bil ustanovljen leta 1685 in leta 1751 preimenovan kot 8. (kraljevi) pehotni polk.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kraljevi polk (Liverpool)
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Ruska državljanska vojna in Krimska vojna
Kronštatski upor
Lojalistični vojaki Rdeče armade pri napadu na otoško trdnjavo Kronštat na ledu Finskega zaliva Kronštatski upor je bil upor sovjetskih mornarjev, vojakov in civilistov proti boljševiški vladi v ruskem pristaniškem mestu Kronštat v Sovjetski zvezi leta 1921.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kronštatski upor
Kronologija prve svetovne vojne
Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.
Poglej Ruska državljanska vojna in Kronologija prve svetovne vojne
Lakota v Kazahstanu 1919–1922
Zemljevid Kirgiške ASSR in Turkestanske ASSR, 1922 Kazahstanska lakota 1919–1922, imenovana tudi turkestanska lakota 1919–1922, je bila obdobje množične lakote in suše, ki se je zgodila v Kirgiški ASSR (današnji Kazahstan) in Turkestanski ASSR, kot posledica ruske državljanske vojne, v kateri je umrlo od 400.000 do 750.000 kmetov in civilistov.
Poglej Ruska državljanska vojna in Lakota v Kazahstanu 1919–1922
Latvijski strelci
Latvjski strelci (Latviešu strēlnieki, Latyshskie strelki) so bili ustanovljeni kot vojaška formacija Imperialne ruske armade leta 1915 v Latviji, namenjena obrambi baltskih ozemelj pred Nemškim cesarstvom med Prvo svetovno vojno.
Poglej Ruska državljanska vojna in Latvijski strelci
Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Naslovnica angleškega prevoda Delo »Levičarstvo: otroška bolezen komunizma« je Vladimir Lenin napisal in izdal leta 1920.
Poglej Ruska državljanska vojna in Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Lidija Ruslanova
Lidija Andrejevna Ruslanova, ruska folk pevka, * 27. oktober 1900, Černavka, Saratovska gubernija, 21. september 1973, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Lidija Ruslanova
Mahnovščina
Mahnovščina (rusko Махновщина) je bila avtonomna cona Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine v južni Ukrajini, pogosto imenovana za prvo anarhistično območje v zgodovini.
Poglej Ruska državljanska vojna in Mahnovščina
Marksizem in religija
marksizma, sta religijo opisala "opij ljudstva". Nemški filozof iz 19.
Poglej Ruska državljanska vojna in Marksizem in religija
Mihail Afanasjevič Bulgakov
Mihail Afanasjevič Bulgakov (rusko Михаи́л Афана́сьевич Булга́ков), ruski pisatelj, dramatik in prevajalec; * 15. maj 1891, Kijev, Ukrajina, 10. marec 1940, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Mihail Afanasjevič Bulgakov
Mihail Eisenstein
Mihail Osipovič Eisenstein, ruski gradbeni inženir in arhitekt, * 17. september 1867, Bila Cerkva, Ukrajina, † 2. julij 1920, Berlin.
Poglej Ruska državljanska vojna in Mihail Eisenstein
Mihail Frunze
Mihail Vasiljevič Frunze (rusko Михаи́л Васи́льевич Фру́нзе), ruski revolucionar, politični komisar, * 2. februar (21. januar, ruski koledar) 1885, Pišpek, Semirečenska oblast, Turkestansko generalno gubernatorstvo, Ruski imperij (današnji Biškek, Kirgizistan), † 31.
Poglej Ruska državljanska vojna in Mihail Frunze
Mihail Nikolajevič Tuhačevski
Mihail Nikolajevič Tuhačevski (rusko Михаил Николаевич Тухачевский), maršal Sovjetske zveze, * 16. februar 1893, Smolensk, † 11. junij 1937, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Mihail Nikolajevič Tuhačevski
Mihail Vasiljevič Aleksejev
Mihail Vasiljevič Aleksejev, ruski general, * 15. november (3. november, ruski koledar) 1857, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 25. september 1918, Jekaterinodar (danes Krasnodar, Rusija).
Poglej Ruska državljanska vojna in Mihail Vasiljevič Aleksejev
Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev
katinskega pokola iz leta 1943 Julija 2010 je bilo ob trdnjavi Petra in Pavla v Sankt Peterburgu odkrito množično grobišče, v katerem so bila najdena trupla 80 vojaških častnikov, usmrčenih med rdečim terorjem v letih 1918 in 1921.
Poglej Ruska državljanska vojna in Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev
Množični poboji v komunizmu
Washingtonu D.C., posvečen v spomin vsem žrtvam komunizmaV času komunističnih režimov 20.
Poglej Ruska državljanska vojna in Množični poboji v komunizmu
Mosin-Nagant
Mosin-Nagant (tudi trilinijska puška ali Mosinka) je znana ruska repetirka, ki sta jo v prvi polovici 20. stoletja množično uporabljali ruska cesarska vojska in rdeča armada ter številne države Vzhodnega bloka.
Poglej Ruska državljanska vojna in Mosin-Nagant
Nansenov potni list
Nansenovi potni listi so mednarodno prepoznani begunski potovalni dokumenti, ki jih je Liga narodov prva izdajala beguncem brez domovine.
Poglej Ruska državljanska vojna in Nansenov potni list
Nestor Ivanovič Mahno
Nestor Ivanovič Mahno (tudi Očka Mahno; Нестор Іванович Махно, Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.
Poglej Ruska državljanska vojna in Nestor Ivanovič Mahno
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska državljanska vojna in Nikita Hruščov
Nikolaj Nikolajevič Semjonov
Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Nikolaj Nikolajevič Semjonov
Nova ekonomska politika
Nova ekonomska politika (NEP) je bila ekonomska politika Sovjetske zveze med letoma 1921 in 1928, ki je nadomestila predhodno politiko vojnega komunizma.
Poglej Ruska državljanska vojna in Nova ekonomska politika
Novosibirsk
Novosibirsk je mesto v Rusiji, upravno središče Sibirskega zveznega okrožja, Novosibirske oblasti ter njej pripadajočega Novosibirskega mestnega okrožja (район).
Poglej Ruska državljanska vojna in Novosibirsk
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Ruska državljanska vojna in Odesa
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Ruska državljanska vojna in Oktobrska revolucija
Oportunizem (marksizem)
V marksizmu oportunizem pomeni opustitev dolgoročnih ciljev partije zavoljo iskanja bližnjic za izpolnitev kratkoročnih ciljev.
Poglej Ruska državljanska vojna in Oportunizem (marksizem)
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Ruska državljanska vojna in Otto Struve
Palača Sovjetov
Palača Sovjetov (Dvorec Sovetov) je nikoli zgrajen politični kongresni center v Moskvi na mestu porušene cerkve Kristusa Odrešenika.
Poglej Ruska državljanska vojna in Palača Sovjetov
Pjotr Mihajlovič Gavrilov
Pjotr Mihajlovič Gavrilov, ruski častnik in heroj Sovjetske zveze, * 1900, Kazan; † 26. januar 1979, Krasnodar, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska državljanska vojna in Pjotr Mihajlovič Gavrilov
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Poglej Ruska državljanska vojna in Politična represija v Sovjetski zvezi
Potjomkin (bojna ladja)
Potjomkin je bila bojna ladja Črnomorske flote Ruske imperialne mornarice.
Poglej Ruska državljanska vojna in Potjomkin (bojna ladja)
Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.
Poglej Ruska državljanska vojna in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Prekop Volga–Don
Leninov prekop Volga – Don (rusko: Волго-Донской судоходный канал имени, В. И. Ленина, Volga-Donskoy soudokhodniy kanal imeni V. I. Lenina, skrajšano ВДСК, VDSK) je prekop, ki povezuje reko Volgo in reko Don med njunima najbližjima točkama.
Poglej Ruska državljanska vojna in Prekop Volga–Don
Primorski okraj
Primorski okraj (p), neuradno Primorje (Приморье), je federalni subjekt (okraj) Rusije, ki leži na Daljnem vzhodu in je del Daljnovzhodnega federalnega okrožja.
Poglej Ruska državljanska vojna in Primorski okraj
Prostovoljna protikomunistična milica
Prostovoljne protikomunistične milice (''PPKM). Prostovoljna protikomunistična milica (italijansko Milizia volontaria anticomunista, kratica MVAC; slabšalno bela garda; manj natančno vaške straže) je bila slovenska kolaborantska milica pod italijanskim poveljstvom, ki je bila ustanovljena na področju Ljubljanske pokrajine 6.
Poglej Ruska državljanska vojna in Prostovoljna protikomunistična milica
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920).
Poglej Ruska državljanska vojna in Protokoli sionskih modrecev
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ruska državljanska vojna in Prva svetovna vojna
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Poglej Ruska državljanska vojna in Rdeči teror
Revizionizem
Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.
Poglej Ruska državljanska vojna in Revizionizem
Ruska imperialna mornarica
Ruska imperialna mornarica je bila vojna mornarica Ruskega carstva in Ruskega imperija med letoma 1696 in 1917.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska imperialna mornarica
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska književnost
Ruska lakota 1921–1922
Območje lakote jeseni 1921Ruska lakota v letih 1921–1922, znana tudi kot lakota v Povolžju, je bila huda lakota v Ruski sovjetski federativni socialistični republiki, ki se je začela zgodaj spomladi leta 1921 in trajala do leta 1922.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska lakota 1921–1922
Ruska mornariška pehota
Ruska mornariška pehota (MPR), je mornariška pehota Ruske vojne mornarice.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska mornariška pehota
Ruska osvobodilna vojska
Na splošno Andrei Vlasov in pripadniki Ruske osvobodilne vojske. Goebbelsovo. Ruska osvobodilna vojska (rus. Русская освободительная армия (РОА), ROA, znan tudi kot Vlasovska vojska), je predvsem vojaška enota, ki je nastala z Rusi, ki so se borili na strani nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska osvobodilna vojska
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska revolucija
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruska vojna mornarica
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ruski imperij
Rusko imperialno vojno letalstvo
-1 je poletelo 23. maja 1910 Nesterov 27. avgusta 1913 nad Kijevom naredil prvo »mrtvo petljo« Nesterova 8. septembra 1914 Ostanki avstrijskega izvidniškega letala Albatros B.II, prvega sovražnega letala uničenega v letu v zgodovini vojnega letalstva S-21 ''Ruski vitez'' Sikorski na ''Ruskem vitezu'' Hangarji hidroplanov v talinskem pristanišču Imperialno vojno letalstvo je bilo vojno letalstvo Ruskega imperija med letoma 1910 in 1917.
Poglej Ruska državljanska vojna in Rusko imperialno vojno letalstvo
Rusko-turške vojne
Rusko-turške vojne je naziv vojn med Rusijo in Turčijo v 16.-19. stoletju.
Poglej Ruska državljanska vojna in Rusko-turške vojne
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Ruska državljanska vojna in Sankt Peterburg
Semjon Anisimovič Afonin
Semjon Anisimovič Afonin (Семен Анисимович Афонин), sovjetski general, * 1900, † 17. avgust 1944.
Poglej Ruska državljanska vojna in Semjon Anisimovič Afonin
Sergej Vladimirovič Iljušin
Sergej Vladimirovič Iljušin (rusko Серге́й Владими́рович Илю́шин), ruski general, letalski inženir in vojaški pilot, * 30. marec 1894, Diljalevo pri Vologdi, Rusija, † 9. februar 1977, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska državljanska vojna in Sergej Vladimirovič Iljušin
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag je urejen od najvišjega proti najnižjemu.
Poglej Ruska državljanska vojna in Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Ruska državljanska vojna in Seznam vojn
Sivaš
Sivaš (rusko in ukrajinsko Сиваш; krimskotatarsko Sıvaş, cirilica: Сываш, 'umazanija'), znan tudi kot Gnilo morje (rusko Гнилое Море, Gniloje More; ukrajinsko Гниле Море, Gnyle More; krimskotatarsko Çürük Deñiz, cirilica: Чюрюк Денъиз), je velik sestav plitvih lagun na zahodni obali Azovskega morja.
Poglej Ruska državljanska vojna in Sivaš
Socialni šovinizem
Izraz socialni šovinizem se je pojavil ob izbruhu prve svetovne vojne, ko so socialdemokrati na obeh straneh glasovali za vojne kredite in podprli svoje lastne imperialistične dežele pod retoriko domoljubja.
Poglej Ruska državljanska vojna in Socialni šovinizem
Solovecki samostan
Solovecki samostan (rusko Солове́цкий монасты́рь, IPA) je utrjen samostan na Soloveckih otokih v Belem morju v severni Rusiji.
Poglej Ruska državljanska vojna in Solovecki samostan
Sovjetska vojna mornarica
Sovjetska vojna mornarica (Vojenno-morskoj flot SSSR (VMF)) je bila pomorska veja Sovjetskih oboroženih sil.
Poglej Ruska državljanska vojna in Sovjetska vojna mornarica
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ruska državljanska vojna in Sovjetska zveza
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Poglej Ruska državljanska vojna in Sovjetski vojni zločini
Tambovski upor
Tambovski upor 1920–1921 je bil eden največjih in najbolj organiziranih kmečkih uporov, ki so izzvali boljševiško vlado med rusko državljansko vojno.
Poglej Ruska državljanska vojna in Tambovski upor
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Ruska državljanska vojna in Tatarščina
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Ruska državljanska vojna in Tatarstan
Ukrajinska ljudska republika
Ukrajinska ljudska republika je bila kratkoživa država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ukrajinska ljudska republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.
Poglej Ruska državljanska vojna in Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Usmrtitev družine Romanov
Družino Romanov so boljševiki ubili v noči iz 17. na 18. julij 1918. Rusko cesarsko družino Romanov (Nikolaja II. iz Rusije, njegovo ženo Aleksandro Fjodorovno in njunih pet otrok: Olgo, Tatjano, Marijo, Anastazijo in Alekseja) so boljševiški revolucionarji pod vodstvom Jakova Jurovskega ustrelili in ubili z bajonetom po ukazu Uralskega regionalnega sovjeta v Jekaterinburgu v noči s 16.
Poglej Ruska državljanska vojna in Usmrtitev družine Romanov
Vasilij Konstantinovič Bljuher
Vasilij Konstantinovič Bljuher (rusko Василий Константинович Блюхер), maršal Sovjetske zveze, * 19. november ali 1. december 1890 (drugi viri: 1889), † 9. november 1938.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vasilij Konstantinovič Bljuher
Velika nagrada Rusije
Velika nagrada Rusije je nekdanja dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki je potekala med sezonama in na Avtodromu Soči, dirkališču, ki je bilo urejeno okoli športnih objektov v Olimpijskem parku Soči, kjer so potekale Zimske olimpijske igre 2014.
Poglej Ruska državljanska vojna in Velika nagrada Rusije
Viktor Šklovski
Viktor Borisovič Šklovski, ruski (sovjetski) pisatelj, literarni zgodovinar, kritik, * 24. januar 1893, Sankt Peterburg † 5. december 1984, Moskva.
Poglej Ruska državljanska vojna in Viktor Šklovski
Vladimir Ivanovič Vernadski
Vladimir Ivanovič Vernadski (rusko: Влади́мир Ива́нович Верна́дский; ukrajinsko: Володи́мир Іва́нович Верна́дський), ruski mineralog in geokemik, * 12. marec 1863, † 6. januar 1945.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vladimir Ivanovič Vernadski
Vladimir Jurkevič
Vladimir Ivanovič Jurkevič (Владимир Иванович Юркевич), ruski inženir in ladijski konstruktor, * 5. junij 1885 Moskva, Rusija † 14. december 1964 New York, ZDA.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vladimir Jurkevič
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vladimir Lenin
Vladimir Tribuc
Vladimir Filipovič Tribuc, sovjetski mornariški častnik.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vladimir Tribuc
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Ruska državljanska vojna in Volga
Vologda
Vologda (Во́логда) je mesto v Rusiji in glavno mesto Vologdske oblasti, ki leži na reki Vologdi v porečju Severne Dvine.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vologda
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Poglej Ruska državljanska vojna in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Zastava Rusije
Ruske federacije Zastava Rusije, znana tudi kot zastava Ruske federacije, je tribarvnica, sestavljena iz treh enako vodoravnih polj: bela na vrhu, modra na sredini in rdeča na dnu.
Poglej Ruska državljanska vojna in Zastava Rusije
Zgodovina komunizma
komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.
Poglej Ruska državljanska vojna in Zgodovina komunizma
Zgodovina Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze vključuje obdobje sprememb tako za Rusijo kot za celoten svet.
Poglej Ruska državljanska vojna in Zgodovina Sovjetske zveze
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Ruska državljanska vojna in Zgodovina Ukrajine
Zimska vojna
Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.
Poglej Ruska državljanska vojna in Zimska vojna
13. marec
13.
Poglej Ruska državljanska vojna in 13. marec
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ruska državljanska vojna in 1919
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ruska državljanska vojna in 1922