Kazalo
17 odnosi: Aleksandra Nikolajevna Jakobi, Igor Kijevski, Ingrija, Kijevska Rusija, Mihael Ruski, Obdobje težav, Oleg Novgorodski, Petrovska palača, Pskov, Rurikidi, Ruski kaganat, Semigali, Stara Ladoga, Tisočletje Rusije, Varjagi, Veliki Novgorod, Vikinška doba.
Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Aleksandra Nikolajevna Jakobi, rojena Susokolova (Сусоко́лова), v prvem zakonu Tjufjajeva (Тюфя́ева), v drugem Jakobi (Яко́би), v tretjem Peškova (Пе́шкова); literarni psevdonim Toliverova (Толиве́рова), ruska pisateljica, novinarka, publicistka, založnica, urednica, prevajalka, memoaristka, dopisnica, * 6.
Poglej Rurik in Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Poglej Rurik in Igor Kijevski
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Rurik in Ingrija
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Rurik in Kijevska Rusija
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Rurik in Mihael Ruski
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Rurik in Obdobje težav
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej Rurik in Oleg Novgorodski
Petrovska palača
Petrovska palača v Moskvi (2013) Petrovska palača (rus. Петровский дворец, Petrovskij dvorec) v ruskem neogotskem slogu na obrobju Moskve je služila kot najjužnejša cesarska popotniška ali palača za počitek ob cesti proti Sankt Peterburgu (zdaj Leningradski prospekt).
Poglej Rurik in Petrovska palača
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Rurik in Pskov
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Rurik in Rurikidi
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Rurik in Ruski kaganat
Semigali
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.
Poglej Rurik in Semigali
Stara Ladoga
Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.
Poglej Rurik in Stara Ladoga
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Rurik in Tisočletje Rusije
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Rurik in Varjagi
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Rurik in Veliki Novgorod
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Poglej Rurik in Vikinška doba
Prav tako znan kot Rjurik.