Kazalo
93 odnosi: Ašina Funian, Avtonomna pokrajina Tibet, Azija, Šiungnu, Šu (kraljestvo), Čeng Tang, Čin Ši Huang, Činghaj, Činghaj (jezero), Biserna reka, Bohajsko morje, Boksarska vstaja, Džingiskan, Dinastija Šang, Dinastija Šin, Dinastija Šja, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Dolina, Donghu, Fu Ši, Gansu, Geografija Kitajske, Geografija Tibeta, Gobi, Gokturki, HE, Hebej, Henan, Jamski tempelj Bingling, Jongdžang, Jan (država), Jangce, Jinčuan, Ju Veliki, Kitajska, Kitajska arhitektura, Koridor Heši, Krčenje gozdov, Landžov, Ljudska republika Kitajska, Lop Nor, Luojang, Mavzolej prvega cesarja Čina, Mekong, Mezopotamija, Mongolska planota, Most Džongšan, Namakanje, Ningšja, ... Razširi indeks (43 več) »
Ašina Funian
Ašina Funian (kitajsko 阿史那伏念) je bil član klana Ašina in leta 680-681 vodja enega od uporov, v katerih so se Gokturki poskušali otresti oblasti dinastije Tang in obnoviti Vzhodni turški kaganat.
Poglej Rumena reka in Ašina Funian
Avtonomna pokrajina Tibet
Avtonomna pokrajina Tibet (ART) ali Avtonomna pokrajina Šidzang, pogosto skrajšano na Tibet ali Šidzang, je avtonomna pokrajina na provinčni ravni v jugozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Rumena reka in Avtonomna pokrajina Tibet
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Rumena reka in Azija
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Rumena reka in Šiungnu
Šu (kraljestvo)
Šu (kitajsko 蜀, sečuanski pinjin Su2), v zgodovinopisju znan tudi kot Starodavni Šu (kitajsko 古蜀), je bilo starodavno kraljestvo v današnji kitajski provinci Sečuan.
Poglej Rumena reka in Šu (kraljestvo)
Čeng Tang
Čeng Tang, rojen kot Dzi Li, na orakeljskih kosteh zapisan kot Taj Ji (太乙) ali Daj Ji (大乙), je bil prvi kralj kitajske dinastije Šang, * 1675 pr. n. št., † 1587 pr. n. št. Tradicionalno velja za vrlega vladarja, kar označuje tudi njegov vzdevek "Popolni Tang".
Poglej Rumena reka in Čeng Tang
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Rumena reka in Čin Ši Huang
Činghaj
Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Rumena reka in Činghaj
Činghaj (jezero)
Činghaj (青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske.
Poglej Rumena reka in Činghaj (jezero)
Biserna reka
Biserna reka, znana tudi po kitajskem imenu Džudžjang ali Džu Džjang v mandarinskem pinjinu ali Ču Kiangu in prej pogosto znana kot Kantonska reka, je obsežen rečni sistem v južni Kitajski.
Poglej Rumena reka in Biserna reka
Bohajsko morje
Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.
Poglej Rumena reka in Bohajsko morje
Boksarska vstaja
Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.
Poglej Rumena reka in Boksarska vstaja
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Rumena reka in Džingiskan
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.
Poglej Rumena reka in Dinastija Šang
Dinastija Šin
Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.
Poglej Rumena reka in Dinastija Šin
Dinastija Šja
Dinastija Šja je prva dinastija v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju.
Poglej Rumena reka in Dinastija Šja
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Poglej Rumena reka in Dinastija Džov
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Rumena reka in Dinastija Han
Dinastija Lju Song
Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.
Poglej Rumena reka in Dinastija Lju Song
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Rumena reka in Dolina
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Rumena reka in Donghu
Fu Ši
Fu Ši ali Fuši (kitajsko 伏羲 ~ 伏犧 ~ 伏戲) je kulturni junak v kitajski mitologiji.
Poglej Rumena reka in Fu Ši
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Rumena reka in Gansu
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Rumena reka in Geografija Kitajske
Geografija Tibeta
Geografija Tibeta je sestavljena iz visokih gora, jezer in rek, ki ležijo med srednjo, vzhodno in južno Azijo.
Poglej Rumena reka in Geografija Tibeta
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Rumena reka in Gobi
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Rumena reka in Gokturki
HE
HE, He ali he je lahko.
Poglej Rumena reka in HE
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Rumena reka in Hebej
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Rumena reka in Henan
Jamski tempelj Bingling, Jongdžang
Jamski tempelj Bingling je vrsta jam, polnih budističnih skulptur, vklesanih v naravne jame in kaverne v kanjonu ob Rumeni reki.
Poglej Rumena reka in Jamski tempelj Bingling, Jongdžang
Jan (država)
url-status.
Poglej Rumena reka in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Rumena reka in Jangce
Jinčuan
Jinčuan (pinjin: Yinchuan) je glavno mesto Avtonomne regije Ningšja ljudstva Hui v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Rumena reka in Jinčuan
Ju Veliki
Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.
Poglej Rumena reka in Ju Veliki
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Rumena reka in Kitajska
Kitajska arhitektura
Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.
Poglej Rumena reka in Kitajska arhitektura
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Rumena reka in Koridor Heši
Krčenje gozdov
Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.
Poglej Rumena reka in Krčenje gozdov
Landžov
Landžov je glavno in največje mesto province Gansu v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Rumena reka in Landžov
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Rumena reka in Ljudska republika Kitajska
Lop Nor
Lop Nor ali Lop Nur (iz mongolskega imena, ki pomeni 'jezero Lop', kjer je Lop toponim neznanega izvora), je nekdanje slano jezero, zdaj večinoma presahlo, ki leži med puščavama Takla Makan in Kumtag v jugovzhodnem delu Šinjdžjnga (Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur).
Poglej Rumena reka in Lop Nor
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Rumena reka in Luojang
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Poglej Rumena reka in Mavzolej prvega cesarja Čina
Mekong
Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.
Poglej Rumena reka in Mekong
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Rumena reka in Mezopotamija
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Rumena reka in Mongolska planota
Most Džongšan
Most Džongšan je železni nosilni most čez Rumeno reko v Landžouju.
Poglej Rumena reka in Most Džongšan
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Rumena reka in Namakanje
Ningšja
Ningšja (pinjin: Ningxia; alternativno latinizirano kot Ninghsja), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Rumena reka in Ningšja
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej Rumena reka in Obdobje pomladi in jeseni
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Rumena reka in Obdobje vojskujočih se držav
Ordoška kultura
language.
Poglej Rumena reka in Ordoška kultura
Pan Geng
Pan Geng (kitajsko 盤庚), z osebnim imenom Dzi Šun, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Rumena reka in Pan Geng
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Rumena reka in Peking
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Poglej Rumena reka in Poimenski seznam rek
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Rumena reka in Pontonski most
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Rumena reka in Poplava
Prazgodovinska umetnost
V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.
Poglej Rumena reka in Prazgodovinska umetnost
Prepletena reka
Prepletena reka je ena od številnih vrst rek, ki ima strugo, ki je sestavljena iz mreže manjših korit, ločenih z majhnimi in pogosto začasnimi rečnimi otoki, sipinami in predstavljajo prepletajoče sipinske komplekse.
Poglej Rumena reka in Prepletena reka
Projekt prenosa vode jug-sever
Projekt prenosa vode jug-sever, preveden tudi kot Projekt preusmeritve vode jug-sever je več desetletni infrastrukturni megaprojekt na Kitajskem.
Poglej Rumena reka in Projekt prenosa vode jug-sever
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Rumena reka in Prve visoke civilizacije
Puhlična planota, Kitajska
Kitajska Puhlična planota ali preprosto Puhlična planota je planota v severni osrednji Kitajski, sestavljena iz puhlice, klastičnemu mulju podobnega sedimenta, ki nastane zaradi kopičenja prahu, ki ga prinaša veter.
Poglej Rumena reka in Puhlična planota, Kitajska
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Rumena reka in Puhlica
Rdeče obrvi
Pobarvani keramični kipi kitajskega konjenika in deset pešakov z oklepi in ščiti, vendar brez (izgubljenega) orožja; v ozadju so še trije konjeniki; grobnica cesarja Džinga iz Hana (vladal 157-141 pr. n. št.), zdaj Pokrajinski muzej Hajnana Zemljevid kmečkih uporov v dinastiji Šin, vključno z Lulinovim uporom in uporom Rdečih obrvi Rdeče obrvi (kitajsko 赤眉, pinjin Chìméi) je bilo eno od dveh velikih kmečkih uporniških gibanj proti Vang Mangovi kratkotrajni dinastiji Šin.
Poglej Rumena reka in Rdeče obrvi
Rečna delta
Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.
Poglej Rumena reka in Rečna delta
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Rumena reka in Reka
Rumeno morje
Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.
Poglej Rumena reka in Rumeno morje
Sečuanska kotlina
Sečuanska kotlina, včasih imenovana Rdeča kotlina, je nižinska regija na jugozahodu Kitajske.
Poglej Rumena reka in Sečuanska kotlina
Severne in južne dinastije
Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.
Poglej Rumena reka in Severne in južne dinastije
Severnokitajska nižina
Severnokitajska nižina je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke.
Poglej Rumena reka in Severnokitajska nižina
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Poglej Rumena reka in Seznam rek po dolžini
Starodavna Kitajska
Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.
Poglej Rumena reka in Starodavna Kitajska
The Living Planet
The Living Planet: A Portrait of the Earth je BBC-jeva dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič predvajana v Združenem kraljestvu od 19.
Poglej Rumena reka in The Living Planet
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Rumena reka in Tibet
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Rumena reka in Tibetanska planota
Tjandžin
--> Tjandžin (tjandžinsko:; poštno prečrkovanje: Tientsin) je velemesto v severni Kitajski.
Poglej Rumena reka in Tjandžin
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Rumena reka in Tri kraljestva
Veliki prekop (Kitajska)
Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.
Poglej Rumena reka in Veliki prekop (Kitajska)
Veliko kitajsko nižavje
Veliko kitajsko nižavje ali Džongjuan (dobesedno 'osrednja planota'), znana tudi kot Džongtu (dobesedno 'osrednja dežela') in Džongdžou (dobesedno 'osrednja regija'), se običajno nanaša na del severnokitajske nižine, ki obdaja spodnji in srednji tok Rumene reke, s središčem v regiji med Luojangom in Kaifengom.
Poglej Rumena reka in Veliko kitajsko nižavje
Vu Ji
Vu Ji iz dinastije Šang (kitajsko 武乙), z osebnim imenom Dzi Ču (子瞿), je bil od ok.
Poglej Rumena reka in Vu Ji
Vuling
Vuling (poenostavljeno kitajsko 赵武灵王, tradicionalno kitajsko 趙武靈王) je bil v obdobju vojskujočih se držav od leta 325 pr.
Poglej Rumena reka in Vuling
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Rumena reka in Zgodovina geografije
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Rumena reka in Zgodovina Kitajske
Zgodovina Tibeta
Palača Potala v Lhasi Zgodovino Tibeta označuje predanost Budizmu, tako njegovih prebivalcev, kot tudi Mongolov in ljudstva Manču.
Poglej Rumena reka in Zgodovina Tibeta
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Poglej Rumena reka in 1 E6 m
1126
1126 (MCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Rumena reka in 1126
1194
1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rumena reka in 1194
1344
1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rumena reka in 1344
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rumena reka in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Rumena reka in 1346
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rumena reka in 1351
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rumena reka in 1931
Prav tako znan kot Huang He.