Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rumena reka

Index Rumena reka

Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 93 odnosi: Ašina Funian, Avtonomna pokrajina Tibet, Azija, Šiungnu, Šu (kraljestvo), Čeng Tang, Čin Ši Huang, Činghaj, Činghaj (jezero), Biserna reka, Bohajsko morje, Boksarska vstaja, Džingiskan, Dinastija Šang, Dinastija Šin, Dinastija Šja, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Dolina, Donghu, Fu Ši, Gansu, Geografija Kitajske, Geografija Tibeta, Gobi, Gokturki, HE, Hebej, Henan, Jamski tempelj Bingling, Jongdžang, Jan (država), Jangce, Jinčuan, Ju Veliki, Kitajska, Kitajska arhitektura, Koridor Heši, Krčenje gozdov, Landžov, Ljudska republika Kitajska, Lop Nor, Luojang, Mavzolej prvega cesarja Čina, Mekong, Mezopotamija, Mongolska planota, Most Džongšan, Namakanje, Ningšja, ... Razširi indeks (43 več) »

Ašina Funian

Ašina Funian (kitajsko 阿史那伏念) je bil član klana Ašina in leta 680-681 vodja enega od uporov, v katerih so se Gokturki poskušali otresti oblasti dinastije Tang in obnoviti Vzhodni turški kaganat.

Poglej Rumena reka in Ašina Funian

Avtonomna pokrajina Tibet

Avtonomna pokrajina Tibet (ART) ali Avtonomna pokrajina Šidzang, pogosto skrajšano na Tibet ali Šidzang, je avtonomna pokrajina na provinčni ravni v jugozahodni Ljudski republiki Kitajski.

Poglej Rumena reka in Avtonomna pokrajina Tibet

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Rumena reka in Azija

Šiungnu

Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.

Poglej Rumena reka in Šiungnu

Šu (kraljestvo)

Šu (kitajsko 蜀, sečuanski pinjin Su2), v zgodovinopisju znan tudi kot Starodavni Šu (kitajsko 古蜀), je bilo starodavno kraljestvo v današnji kitajski provinci Sečuan.

Poglej Rumena reka in Šu (kraljestvo)

Čeng Tang

Čeng Tang, rojen kot Dzi Li, na orakeljskih kosteh zapisan kot Taj Ji (太乙) ali Daj Ji (大乙), je bil prvi kralj kitajske dinastije Šang, * 1675 pr. n. št., † 1587 pr. n. št. Tradicionalno velja za vrlega vladarja, kar označuje tudi njegov vzdevek "Popolni Tang".

Poglej Rumena reka in Čeng Tang

Čin Ši Huang

Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.

Poglej Rumena reka in Čin Ši Huang

Činghaj

Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.

Poglej Rumena reka in Činghaj

Činghaj (jezero)

Činghaj (青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske.

Poglej Rumena reka in Činghaj (jezero)

Biserna reka

Biserna reka, znana tudi po kitajskem imenu Džudžjang ali Džu Džjang v mandarinskem pinjinu ali Ču Kiangu in prej pogosto znana kot Kantonska reka, je obsežen rečni sistem v južni Kitajski.

Poglej Rumena reka in Biserna reka

Bohajsko morje

Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.

Poglej Rumena reka in Bohajsko morje

Boksarska vstaja

Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.

Poglej Rumena reka in Boksarska vstaja

Džingiskan

Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.

Poglej Rumena reka in Džingiskan

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.

Poglej Rumena reka in Dinastija Šang

Dinastija Šin

Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.

Poglej Rumena reka in Dinastija Šin

Dinastija Šja

Dinastija Šja je prva dinastija v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju.

Poglej Rumena reka in Dinastija Šja

Dinastija Džov

Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.

Poglej Rumena reka in Dinastija Džov

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Poglej Rumena reka in Dinastija Han

Dinastija Lju Song

Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.

Poglej Rumena reka in Dinastija Lju Song

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Poglej Rumena reka in Dolina

Donghu

Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).

Poglej Rumena reka in Donghu

Fu Ši

Fu Ši ali Fuši (kitajsko 伏羲 ~ 伏犧 ~ 伏戲) je kulturni junak v kitajski mitologiji.

Poglej Rumena reka in Fu Ši

Gansu

Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.

Poglej Rumena reka in Gansu

Geografija Kitajske

Kitajska je zelo fizično raznolika.

Poglej Rumena reka in Geografija Kitajske

Geografija Tibeta

Geografija Tibeta je sestavljena iz visokih gora, jezer in rek, ki ležijo med srednjo, vzhodno in južno Azijo.

Poglej Rumena reka in Geografija Tibeta

Gobi

Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.

Poglej Rumena reka in Gobi

Gokturki

Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.

Poglej Rumena reka in Gokturki

HE

HE, He ali he je lahko.

Poglej Rumena reka in HE

Hebej

Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.

Poglej Rumena reka in Hebej

Henan

Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.

Poglej Rumena reka in Henan

Jamski tempelj Bingling, Jongdžang

Jamski tempelj Bingling je vrsta jam, polnih budističnih skulptur, vklesanih v naravne jame in kaverne v kanjonu ob Rumeni reki.

Poglej Rumena reka in Jamski tempelj Bingling, Jongdžang

Jan (država)

url-status.

Poglej Rumena reka in Jan (država)

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.

Poglej Rumena reka in Jangce

Jinčuan

Jinčuan (pinjin: Yinchuan) je glavno mesto Avtonomne regije Ningšja ljudstva Hui v Ljudski republiki Kitajski.

Poglej Rumena reka in Jinčuan

Ju Veliki

Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.

Poglej Rumena reka in Ju Veliki

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Rumena reka in Kitajska

Kitajska arhitektura

Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.

Poglej Rumena reka in Kitajska arhitektura

Koridor Heši

Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.

Poglej Rumena reka in Koridor Heši

Krčenje gozdov

Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.

Poglej Rumena reka in Krčenje gozdov

Landžov

Landžov je glavno in največje mesto province Gansu v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.

Poglej Rumena reka in Landžov

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Rumena reka in Ljudska republika Kitajska

Lop Nor

Lop Nor ali Lop Nur (iz mongolskega imena, ki pomeni 'jezero Lop', kjer je Lop toponim neznanega izvora), je nekdanje slano jezero, zdaj večinoma presahlo, ki leži med puščavama Takla Makan in Kumtag v jugovzhodnem delu Šinjdžjnga (Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur).

Poglej Rumena reka in Lop Nor

Luojang

Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.

Poglej Rumena reka in Luojang

Mavzolej prvega cesarja Čina

Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.

Poglej Rumena reka in Mavzolej prvega cesarja Čina

Mekong

Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.

Poglej Rumena reka in Mekong

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Rumena reka in Mezopotamija

Mongolska planota

Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.

Poglej Rumena reka in Mongolska planota

Most Džongšan

Most Džongšan je železni nosilni most čez Rumeno reko v Landžouju.

Poglej Rumena reka in Most Džongšan

Namakanje

pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.

Poglej Rumena reka in Namakanje

Ningšja

Ningšja (pinjin: Ningxia; alternativno latinizirano kot Ninghsja), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.

Poglej Rumena reka in Ningšja

Obdobje pomladi in jeseni

Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.

Poglej Rumena reka in Obdobje pomladi in jeseni

Obdobje vojskujočih se držav

Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.

Poglej Rumena reka in Obdobje vojskujočih se držav

Ordoška kultura

language.

Poglej Rumena reka in Ordoška kultura

Pan Geng

Pan Geng (kitajsko 盤庚), z osebnim imenom Dzi Šun, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.

Poglej Rumena reka in Pan Geng

Peking

Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.

Poglej Rumena reka in Peking

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Poglej Rumena reka in Poimenski seznam rek

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Poglej Rumena reka in Pontonski most

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Rumena reka in Poplava

Prazgodovinska umetnost

V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.

Poglej Rumena reka in Prazgodovinska umetnost

Prepletena reka

Prepletena reka je ena od številnih vrst rek, ki ima strugo, ki je sestavljena iz mreže manjših korit, ločenih z majhnimi in pogosto začasnimi rečnimi otoki, sipinami in predstavljajo prepletajoče sipinske komplekse.

Poglej Rumena reka in Prepletena reka

Projekt prenosa vode jug-sever

Projekt prenosa vode jug-sever, preveden tudi kot Projekt preusmeritve vode jug-sever je več desetletni infrastrukturni megaprojekt na Kitajskem.

Poglej Rumena reka in Projekt prenosa vode jug-sever

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Rumena reka in Prve visoke civilizacije

Puhlična planota, Kitajska

Kitajska Puhlična planota ali preprosto Puhlična planota je planota v severni osrednji Kitajski, sestavljena iz puhlice, klastičnemu mulju podobnega sedimenta, ki nastane zaradi kopičenja prahu, ki ga prinaša veter.

Poglej Rumena reka in Puhlična planota, Kitajska

Puhlica

Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.

Poglej Rumena reka in Puhlica

Rdeče obrvi

Pobarvani keramični kipi kitajskega konjenika in deset pešakov z oklepi in ščiti, vendar brez (izgubljenega) orožja; v ozadju so še trije konjeniki; grobnica cesarja Džinga iz Hana (vladal 157-141 pr. n. št.), zdaj Pokrajinski muzej Hajnana Zemljevid kmečkih uporov v dinastiji Šin, vključno z Lulinovim uporom in uporom Rdečih obrvi Rdeče obrvi (kitajsko 赤眉, pinjin Chìméi) je bilo eno od dveh velikih kmečkih uporniških gibanj proti Vang Mangovi kratkotrajni dinastiji Šin.

Poglej Rumena reka in Rdeče obrvi

Rečna delta

Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.

Poglej Rumena reka in Rečna delta

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Rumena reka in Reka

Rumeno morje

Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.

Poglej Rumena reka in Rumeno morje

Sečuanska kotlina

Sečuanska kotlina, včasih imenovana Rdeča kotlina, je nižinska regija na jugozahodu Kitajske.

Poglej Rumena reka in Sečuanska kotlina

Severne in južne dinastije

Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.

Poglej Rumena reka in Severne in južne dinastije

Severnokitajska nižina

Severnokitajska nižina je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke.

Poglej Rumena reka in Severnokitajska nižina

Seznam rek po dolžini

Nil Seznam rek po dolžini.

Poglej Rumena reka in Seznam rek po dolžini

Starodavna Kitajska

Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.

Poglej Rumena reka in Starodavna Kitajska

The Living Planet

The Living Planet: A Portrait of the Earth je BBC-jeva dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič predvajana v Združenem kraljestvu od 19.

Poglej Rumena reka in The Living Planet

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Rumena reka in Tibet

Tibetanska planota

Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.

Poglej Rumena reka in Tibetanska planota

Tjandžin

--> Tjandžin (tjandžinsko:; poštno prečrkovanje: Tientsin) je velemesto v severni Kitajski.

Poglej Rumena reka in Tjandžin

Tri kraljestva

Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.

Poglej Rumena reka in Tri kraljestva

Veliki prekop (Kitajska)

Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.

Poglej Rumena reka in Veliki prekop (Kitajska)

Veliko kitajsko nižavje

Veliko kitajsko nižavje ali Džongjuan (dobesedno 'osrednja planota'), znana tudi kot Džongtu (dobesedno 'osrednja dežela') in Džongdžou (dobesedno 'osrednja regija'), se običajno nanaša na del severnokitajske nižine, ki obdaja spodnji in srednji tok Rumene reke, s središčem v regiji med Luojangom in Kaifengom.

Poglej Rumena reka in Veliko kitajsko nižavje

Vu Ji

Vu Ji iz dinastije Šang (kitajsko 武乙), z osebnim imenom Dzi Ču (子瞿), je bil od ok.

Poglej Rumena reka in Vu Ji

Vuling

Vuling (poenostavljeno kitajsko 赵武灵王, tradicionalno kitajsko 趙武靈王) je bil v obdobju vojskujočih se držav od leta 325 pr.

Poglej Rumena reka in Vuling

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Rumena reka in Zgodovina geografije

Zgodovina Kitajske

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Rumena reka in Zgodovina Kitajske

Zgodovina Tibeta

Palača Potala v Lhasi Zgodovino Tibeta označuje predanost Budizmu, tako njegovih prebivalcev, kot tudi Mongolov in ljudstva Manču.

Poglej Rumena reka in Zgodovina Tibeta

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Poglej Rumena reka in 1 E6 m

1126

1126 (MCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rumena reka in 1126

1194

1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rumena reka in 1194

1344

1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rumena reka in 1344

1345

1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rumena reka in 1345

1346

1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rumena reka in 1346

1351

1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rumena reka in 1351

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rumena reka in 1931

Prav tako znan kot Huang He.

, Obdobje pomladi in jeseni, Obdobje vojskujočih se držav, Ordoška kultura, Pan Geng, Peking, Poimenski seznam rek, Pontonski most, Poplava, Prazgodovinska umetnost, Prepletena reka, Projekt prenosa vode jug-sever, Prve visoke civilizacije, Puhlična planota, Kitajska, Puhlica, Rdeče obrvi, Rečna delta, Reka, Rumeno morje, Sečuanska kotlina, Severne in južne dinastije, Severnokitajska nižina, Seznam rek po dolžini, Starodavna Kitajska, The Living Planet, Tibet, Tibetanska planota, Tjandžin, Tri kraljestva, Veliki prekop (Kitajska), Veliko kitajsko nižavje, Vu Ji, Vuling, Zgodovina geografije, Zgodovina Kitajske, Zgodovina Tibeta, 1 E6 m, 1126, 1194, 1344, 1345, 1346, 1351, 1931.