Odpri v Google MapsKazalo
40 odnosi: Abdul Hamid I., Akindžije, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Štefan III. Moldavski, Beglerbeg, Bitka pri mestu Vaslui, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Varni, Carigrad, Drugo obleganje Dunaja, Ejalet, Evlija Čelebi, Galipolski sporazum, Hanija, Isa Čelebi, Jurij Gika, Karamanidi, Kasim Paša, Kosovo, Krbavska bitka, Lala Şâhin paša, Mehmed Paša Sokolović, Murat I., Musa Čelebi, Mustafa Čelebi, Osman III., Osmansko cesarstvo, Selim III., Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Skader, Skopje, Sofija, Spahije, Stara čaršija, Skopje, Sulejman Čelebi, Sulejman I., Turščina, Veliko Trnovo, Vlad II. Drakul, Vzhodna Rumelija.
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Rumelija in Abdul Hamid I.
Akindžije
Akindžije, v Osmanskem cesarstvu pripadniki posebnega roda vojske, običajno lahkega konjeniškega odreda.
Poglej Rumelija in Akindžije
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Rumelija in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Rumelija in Štefan III. Moldavski
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Rumelija in Beglerbeg
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Rumelija in Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Rumelija in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Poglej Rumelija in Bitka pri Varni
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Rumelija in Carigrad
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Rumelija in Drugo obleganje Dunaja
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Rumelija in Ejalet
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Rumelija in Evlija Čelebi
Galipolski sporazum
Galipolski sporazum, sklenjen januarja ali na začetku februarja 1403, je bil mirovni sporazum, sklenjen med Sulejmanom Čelebijem, vladarjem osmanskih ozemelj na Balkanu, in glavnimi krščanskimi regionalnimi silami: Bizantinskim cesarstvom, Beneško republiko, Genovsko republiko, vitezi hospitalci in Kneževino Naksos.
Poglej Rumelija in Galipolski sporazum
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Rumelija in Hanija
Isa Čelebi
Isa Čelebi (turško İsa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1380, † 1406.
Poglej Rumelija in Isa Čelebi
Jurij Gika
Jurij Gika (romunsko Gheorghe Ghika, albansko Gjergj Gjika), ustanovitelj dinastije Gika, je bil leta 1658–1659 knez Moldavije in leta 1659–1660 knez Vlaške, * 3. marec 1600, Köprülü, Rumelija, Osmansko cesarstvo, † 2. november 1664.
Poglej Rumelija in Jurij Gika
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Poglej Rumelija in Karamanidi
Kasim Paša
Kasim Paša ali Kasem Paša (turško Kasım Paşa) je bil albanski osmanski general in guverner (beglerbeg) Rumelije in eden od poveljnikov osmanskih sil med križarskim pohodom na Varno (1443–1444), * neznano, † neznano.
Poglej Rumelija in Kasim Paša
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Rumelija in Kosovo
Krbavska bitka
Krbavska bitka, bitka na Krbavskem polju v Liki, 9. septembra 1493, v kateri je bosanski sandžak-beg Hadim Jakub-paša premagal hrvaško plemiško vojsko pod poveljstvom bana Emerika Derenčina.
Poglej Rumelija in Krbavska bitka
Lala Şâhin paša
Lala Şâhin paša (* 1330, † okoli 1382), osmanski vojskovodja in prvi beglerbeg Rumelije.
Poglej Rumelija in Lala Şâhin paša
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Rumelija in Mehmed Paša Sokolović
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Rumelija in Murat I.
Musa Čelebi
Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.
Poglej Rumelija in Musa Čelebi
Mustafa Čelebi
Mustafa Čelebi (turško Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade), ki je kot sultan Rumelije vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * 1380, † maj 1422.
Poglej Rumelija in Mustafa Čelebi
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Rumelija in Osman III.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Rumelija in Osmansko cesarstvo
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Rumelija in Selim III.
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Rumelija in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Rumelija in Skader
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Rumelija in Skopje
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Rumelija in Sofija
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Rumelija in Spahije
Stara čaršija, Skopje
Stara čaršija (makedonsko Стара чаршија, albansko Çarshia e Vjetër; turško Eski Çarşı ali Üsküp Türk Çarşısı) je bazar v Skopju v Severni Makedoniji.
Poglej Rumelija in Stara čaršija, Skopje
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Poglej Rumelija in Sulejman Čelebi
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Rumelija in Sulejman I.
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Rumelija in Turščina
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Poglej Rumelija in Veliko Trnovo
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Poglej Rumelija in Vlad II. Drakul
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej Rumelija in Vzhodna Rumelija