Kazalo
45 odnosi: ALH 84001, Alkalijska kovina, Analizna kemija, Atomska ura, Atomski polmer, Živo srebro, Blok s, Bose-Einsteinov kondenzat, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 5. periode, Galun, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Gravitacijska konstanta, Gustav Robert Kirchhoff, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski kristal, Ionski polmer, Izparilna toplota, Jarozit, Lasersko hlajenje, Lepidolit, Magma, Mullikenova lestvica, Natrijev oksid, Nukleosinteza, Orbitala, Potovanje v času, Radiometrično datiranje, Razširitev periodnega sistema elementov, RB, Robert Wilhelm Bunsen, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Sol (kemija), Supertekočnost, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Valenca, Vrelišča elementov (podatkovna stran), 37 (število).
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Rubidij in ALH 84001
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Rubidij in Alkalijska kovina
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Rubidij in Analizna kemija
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Rubidij in Atomska ura
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Rubidij in Atomski polmer
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Rubidij in Živo srebro
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Poglej Rubidij in Blok s
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Rubidij in Bose-Einsteinov kondenzat
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Rubidij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Rubidij in Elektronska lupina
Element 5. periode
Element 5.
Poglej Rubidij in Element 5. periode
Galun
O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.
Poglej Rubidij in Galun
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Rubidij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Rubidij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Rubidij in Gravitacijska konstanta
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Rubidij in Gustav Robert Kirchhoff
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Rubidij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski kristal
oktaedrično geometrijo; takšna ureditev ionov se imenuje ''kubični najgostejši sklad''. Svetlo modro.
Poglej Rubidij in Ionski kristal
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Rubidij in Ionski polmer
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Rubidij in Izparilna toplota
Jarozit
Jarozit je hidriran bazični kalijev železov sulfatni mineral s kemijsko formulo (OH)6(SO4)2, ki je nastal z oksidacijo železovih sulfidov.
Poglej Rubidij in Jarozit
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Poglej Rubidij in Lasersko hlajenje
Lepidolit
Lepidolit je vijolično siv ali rožnat mineral is skupine sljud s kemijsko formulo K(Li,Al,Rb)2(Al,Si)4O10(F,OH)2.
Poglej Rubidij in Lepidolit
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Rubidij in Magma
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Rubidij in Mullikenova lestvica
Natrijev oksid
Natrijev oksid ali dinatrijev oksid je kemijska spojina s formulo Na2O.
Poglej Rubidij in Natrijev oksid
Nukleosinteza
Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.
Poglej Rubidij in Nukleosinteza
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Rubidij in Orbitala
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Rubidij in Potovanje v času
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Rubidij in Radiometrično datiranje
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Rubidij in Razširitev periodnega sistema elementov
RB
RB ali Rb je lahko.
Poglej Rubidij in RB
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Rubidij in Robert Wilhelm Bunsen
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rubidij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Rubidij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Rubidij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rubidij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Rubidij in Seznam kovin
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Rubidij in Sol (kemija)
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Rubidij in Supertekočnost
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Rubidij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Rubidij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Rubidij in Valenca
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Rubidij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Rubidij in 37 (število)