Kazalo
117 odnosi: Acta neophilologica, Alfonz Gspan (literarni zgodovinar), Algareščina, Andrea, Andrej Čebokli (pisatelj), Andrej Budal, Anton Bajec, Arabščina, Aranščina, Arzenal, Španščina, Španci, Španske romance, Ü, Čakavščina, Četrtek, Baskovščina, Beneščina, Blanka, Center (košarka), Cerkev (organizacija), Cezar (naslov), Djurdja Flerè, Don (naziv), Dušan Čop, Farsa, Filip Peric, Franc Šturm, Francoščina, Frankovski jezik, Friderik II. Hohenstaufen, Galeščina, Galicija (Španija), Galicijščina, Galurščina, Gert Hofmann, Grki, Hans Steinacher, Hibernija, Hilary Putnam, Indoevropski jeziki, Italijanščina, Italijani, Italski jeziki, Ivo, Ivo Sanader, Jaša Zlobec, Janez Gruden, Janko Kotnik, Jeziki v Sloveniji, ... Razširi indeks (67 več) »
Acta neophilologica
Acta neophilologica je slovenska znanstvena revija, ki izhaja enkrat letno, od leta 1968.
Poglej Romanski jeziki in Acta neophilologica
Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)
Alfonz Gspan, slovenski bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec, * 16. oktober 1904, Krško, † 25. september 1977, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)
Algareščina
Algareščina (standardno katalonsko Alguerès, izg., algareško Alguerés, izg.) je različica katalonskega jezika, ki se govori v mestu Alghero (katalonsko L'Alguer) na severozahodu Sardinije, Italija.
Poglej Romanski jeziki in Algareščina
Andrea
Andrea je moško ali žensko osebno ime.
Poglej Romanski jeziki in Andrea
Andrej Čebokli (pisatelj)
Andrej Čebokli, slovenski pisatelj, * 27. november 1893, Kred, † 17. oktober 1923, Kred.
Poglej Romanski jeziki in Andrej Čebokli (pisatelj)
Andrej Budal
Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik, * 31. oktober 1889, Štandrež, Gorica, † 7. junij 1972, Trst.
Poglej Romanski jeziki in Andrej Budal
Anton Bajec
Anton Bajec, slovenski jezikoslovec, * 6. januar 1897, Polhov Gradec, † 10. junij 1985, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Anton Bajec
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Romanski jeziki in Arabščina
Aranščina
Aranščina je eden od avtohtonih jezikov v Španiji.
Poglej Romanski jeziki in Aranščina
Arzenal
Arzenal (italijansko arsenale) je vojaški objekt, ki je namenjen izdelavi, popravilu in shrambi vojaške tehnike in opreme.
Poglej Romanski jeziki in Arzenal
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Romanski jeziki in Španščina
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Romanski jeziki in Španci
Španske romance
Španske romance so krajše pripovedne pesmi, ki so po letu 1200 začele nadomeščati junaški ep.
Poglej Romanski jeziki in Španske romance
Ü
Ü ali ü je črka, ki se uporablja v več latinskih pisavah za označevanje sprednjega zaokroženega samoglasnika ali kot diakritični znak za označevanje izgovarjave glasov ali.
Poglej Romanski jeziki in Ü
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Romanski jeziki in Čakavščina
Četrtek
Četŕtek je dan v tednu med sredo in petkom.
Poglej Romanski jeziki in Četrtek
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Romanski jeziki in Baskovščina
Beneščina
Beneščina je romanski jezik, ki ga kot materni jezik uporablja več kot dva milijona ljudi, večinoma v italijanski deželi Benečija (it. veneto), kjer jo lahko skoraj vseh pet milijonov prebivalcev razume.
Poglej Romanski jeziki in Beneščina
Blanka
Blanka je žensko osebno ime.
Poglej Romanski jeziki in Blanka
Center (košarka)
Košarkarski center Yao Ming med zabijanjem Center je eden od petih standardnih igralnih mest v košarki.
Poglej Romanski jeziki in Center (košarka)
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Romanski jeziki in Cerkev (organizacija)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Romanski jeziki in Cezar (naslov)
Djurdja Flerè
Djurdja Flerè, slovenska dramaturginja, prevajalka in režiserka, * 14. april 1921, Ptuj, † 24. maj 1992, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Djurdja Flerè
Don (naziv)
Don je skrajšana oblika latinske besede dominus, ki pomeni gospod ali gospodar.
Poglej Romanski jeziki in Don (naziv)
Dušan Čop
Dušan Čop, slovenski jezikoslovec, gimnazijski in univerzitetni profesor ter strokovnjak za imenoslovje, * 14. september 1921, Spodnje Gorje, † 16. februar 2016, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Dušan Čop
Farsa
Farsa, (fr. farce.
Poglej Romanski jeziki in Farsa
Filip Peric
Filip Peric, slovenski profesor in novinar, * 22. maj 1886, Sela na Krasu, † 16. julij 1955, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Filip Peric
Franc Šturm
Franc Šturm (tudi Sturm), slovenski jezikoslovec, romanist, kritik, prevajalec, * 28. januar 1881 Dolnja Košana, † 31. marec 1944, (?).
Poglej Romanski jeziki in Franc Šturm
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Romanski jeziki in Francoščina
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Romanski jeziki in Frankovski jezik
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Romanski jeziki in Friderik II. Hohenstaufen
Galeščina
Galeščina (gallo ali tudi v pridevniški obliki gallese) je romanski jezik, ki spada v skupino sedmih oziroma osmih (vključno z arpitanščino) oïlskih jezikov (severnofrancoskih, langue d'oïl).
Poglej Romanski jeziki in Galeščina
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Romanski jeziki in Galicija (Španija)
Galicijščina
Galicijščina (galicijsko galego ali lingua galega) je iberoromanski jezik, ki se govori v pokrajini Galicija v severozahodni Španiji in kjer je galicijščina poleg španščine uradni jezik.
Poglej Romanski jeziki in Galicijščina
Galurščina
Galurščina (galursko gadduresu) je italo-dalmatsko romansko narečje, ki se govori v pokrajini Gallura v severovzhodnem delu Sardinije.
Poglej Romanski jeziki in Galurščina
Gert Hofmann
Gert Hofmann, nemški pisatelj, * 29. januar 1931, Limbach, Saška, † 1. julij 1993, Erding, Bavarska.
Poglej Romanski jeziki in Gert Hofmann
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Romanski jeziki in Grki
Hans Steinacher
Hans Steinacher (* 22. maj 1892 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem; † 10. januar 1971 v Žitari vasi) je bil nemškonacionalni, nacistični in populistični koroški politik ter eden od voditeljev nemško-nacionalne strani v bojih za Koroško po 1. svetovni vojni.
Poglej Romanski jeziki in Hans Steinacher
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Romanski jeziki in Hibernija
Hilary Putnam
Hilary Whitehall Putnam, ameriški analitični filozof, matematik, računalničar, * 31. julij 1926, Chicago, Illinois, ZDA, † 13. marec 2016.
Poglej Romanski jeziki in Hilary Putnam
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Romanski jeziki in Indoevropski jeziki
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Romanski jeziki in Italijanščina
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Romanski jeziki in Italijani
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Romanski jeziki in Italski jeziki
Ivo
Ivo je moško osebno ime.
Poglej Romanski jeziki in Ivo
Ivo Sanader
Ivo Sanader, hrvaški politik, * 8. junij 1953, Split, Hrvaška.
Poglej Romanski jeziki in Ivo Sanader
Jaša Zlobec
Jaša Lukič Zlobec, slovenski romanist, književnik, prevajalec, urednik, publicist, politik, poslanec in diplomat, * 21. januar 1951, Ljubljana, † 2. december 2011, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Jaša Zlobec
Janez Gruden
Janez Gruden (tudi Ivan Gruden), slovenski pisatelj, esejist in prevajalec, * 30. januar 1887, Mrzla Rupa, Vojsko, † 9. januar 1930, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Janez Gruden
Janko Kotnik
Janko Kotnik, slovenski romanist in leksikograf, * 22. december 1885, Dobrije, † 19. november 1975, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Janko Kotnik
Jeziki v Sloveniji
Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina. Slovenija je zgodovinsko stičišče slovanskih, germanskih, romanskih in uralskih jezikovnih in kulturnih regij, zaradi česar je eno najbolj zapletenih stičišč jezikov v Evropi.
Poglej Romanski jeziki in Jeziki v Sloveniji
Junaški ep
Junaški ep je osrednja zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Poglej Romanski jeziki in Junaški ep
Jutrovo
Jútrovo je staro ime za Bližnji vzhod, v rabi je tudi ime Levant.
Poglej Romanski jeziki in Jutrovo
Kampidanščina
Kampidanska sardinščinaCampidanese Sardinian at Ethnologue.
Poglej Romanski jeziki in Kampidanščina
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Romanski jeziki in Kanton Bern
Karneol
Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita.
Poglej Romanski jeziki in Karneol
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Romanski jeziki in Karolinška renesansa
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Romanski jeziki in Katalonščina
Katja Špur
Katja Špur, slovenska novinarka, pesnica, pisateljica in prevajalka, * 20. november 1908, Gornje Krapje pri Ljutomeru, † 18. december 1991, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Katja Špur
Klaus Ebner
Klaus Ebner, avstrijski pisatelj in prevajalec, * 8. avgust 1964, Dunaj, Avstrija.
Poglej Romanski jeziki in Klaus Ebner
Korziščina
Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.
Poglej Romanski jeziki in Korziščina
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Romanski jeziki in Kositer
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Romanski jeziki in Kraljevina Češka
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Romanski jeziki in Latinščina
Lidija Dimkovska
Lidija Dimkovska (makedonski Лидија Димковска), makedonska pesnica, esejistka, kritičarka in prevajalka, * 1. avgust 1971.
Poglej Romanski jeziki in Lidija Dimkovska
Ligurščina
Ligurščina (ligursko ligure ali lengua ligure) je galoitalski jezik, ki se govori v Liguriji v severni Italiji, delih sredozemske obale Francije, Monaku in vaseh Carloforte in Calasetta na Sardiniji.
Poglej Romanski jeziki in Ligurščina
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Romanski jeziki in Lingua franca
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Romanski jeziki in Ljubljana
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Romanski jeziki in Ljudska latinščina
Logudorščina
Logudorska sardinščinaHammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, uredniki (2017)."Logudorese Sardinian".
Poglej Romanski jeziki in Logudorščina
Lovro Sušnik
Lovro Sušnik, slovenski jezikoslovec, prevajalec, profesor in šolnik, * 7. avgust 1887, Breznica pod Lubnikom, † 28. oktober 1964, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Lovro Sušnik
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Romanski jeziki in Lužica
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Romanski jeziki in Luksemburg
Maks Veselko
Maks Veselko, slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist, * 30. oktober 1926, Ljubljana, † 16. september 2021, Ljubljana Maks Veselko se je rodil 30.10.1926 v Ljubljani istoimenskemu očetu Maksu (1900-1968), pravniku in uredniku pri Cankarjevi založbi ter prevajalcu in materi Ani R. Pezdirc, ki je bila po poklicu poštna uradnica.
Poglej Romanski jeziki in Maks Veselko
Martin Benedik (profesor)
Martin Benedik, slovenski profesor tujih jezikov, * 8. april 1950, Bukovščica.
Poglej Romanski jeziki in Martin Benedik (profesor)
Milena Uršič
Milena Uršič, slovenska literarna zgodovinarka in leksikografka, * 6. junij 1901, Ljubljana, † 21. januar 1990, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Milena Uršič
Moldavščina
Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.
Poglej Romanski jeziki in Moldavščina
Morski prašiček
Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.
Poglej Romanski jeziki in Morski prašiček
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Romanski jeziki in Municipij
Niko Košir
Niko Košir, slovenski pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 29. november 1919, Poljšica pri Gorjah, † 4. december 2000, Poljšica pri Gorjah.
Poglej Romanski jeziki in Niko Košir
Novial
Novial je umetni jezik, ki ga je ustvaril profesor Otto Jespersen, danski jezikoslovec, ki je pred tem sodeloval pri gibanju Ido.
Poglej Romanski jeziki in Novial
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Romanski jeziki in Okcitanščina
Pavel Brežnik
Pavel Brežnik, slovenski pisatelj, prevajalec in publicist, * 1. februar 1892, Ljubljana, † 26. maj 1972, Beograd.
Poglej Romanski jeziki in Pavel Brežnik
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Romanski jeziki in Podklošter
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Romanski jeziki in Polkovnik
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Romanski jeziki in Portugalščina
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Poglej Romanski jeziki in Portugalci
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Romanski jeziki in Prevajanje
Primorska narečna skupina
Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi.
Poglej Romanski jeziki in Primorska narečna skupina
Radojka Vrančič
Radojka Vrančič, slovenska prevajalka in bibliotekarka, * 27. avgust 1916, Ljubljana, † 1. april 2009.
Poglej Romanski jeziki in Radojka Vrančič
Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).
Poglej Romanski jeziki in Retoromanščina
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Romanski jeziki in Rimska Britanija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Romanski jeziki in Rimsko cesarstvo
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Romanski jeziki in Romunščina
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Romanski jeziki in Romunija
Sardščina
Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru, limba sarda ali língua sarda) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji.
Poglej Romanski jeziki in Sardščina
Sardinci
Sardinci.
Poglej Romanski jeziki in Sardinci
Sasarščina
Sasarščina (sasarsko sassaresu ali turritanu) je italo-dalmatski jezik in vmesna oblika med korziškim in sardinskim jezikom.
Poglej Romanski jeziki in Sasarščina
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Romanski jeziki in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Romanski jeziki in Seznam jezikov
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Romanski jeziki in Seznam jezikov po številu govorcev
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Romanski jeziki in Slovenska skupnost v Italiji
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Romanski jeziki in Slovnični spol
Spolnik
Spôlnik (tudi člén ali artíkel) je v jezikoslovju kratka beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki običajno označuje spol in število.
Poglej Romanski jeziki in Spolnik
Stanislav Zimic
Stanislav Zimic, slovenski romanist, * 4. maj 1930, Deskle, Kraljevina Italija, † 25. avgust 2013, Austin, Teksas, ZDA, objavljeno v Austin American-Statesman, pridobljeno 28.
Poglej Romanski jeziki in Stanislav Zimic
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Romanski jeziki in Starorimska civilizacija
Tabarkin
Tabarkin (ligursko tabarchin) je narečje ligurskega jezika, ki se govori na Sardiniji, Italija.
Poglej Romanski jeziki in Tabarkin
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej Romanski jeziki in Torek
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Romanski jeziki in Trg
Valencijščina
valensiˈa |states.
Poglej Romanski jeziki in Valencijščina
Verdun pri Uršnih selih
Verdun pri Uršnih selih je naselje v Občini Dolenjske Toplice.
Poglej Romanski jeziki in Verdun pri Uršnih selih
Verdun, Novo mesto
Verdun je naselje v Občini Novo mesto.
Poglej Romanski jeziki in Verdun, Novo mesto
Vida Šturm
Vida Šturm, slovenska romanistka, prevajalka, bibliotekarka in predavateljica, * 13. maj 1911, Ljubljana, † 5. januar 1995, Ljubljana.
Poglej Romanski jeziki in Vida Šturm
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Romanski jeziki in Vlaška
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Romanski jeziki in Vojničev rokopis
Wilhelm Hünermann
Wilhelm Hünermann, nemški duhovnik in pisatelj, * 28. julij 1900, Kempen, Nemčija, † 28. november 1975.
Poglej Romanski jeziki in Wilhelm Hünermann
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Romanski jeziki in Zahodna Evropa
Zgodovina esperanta
Esperanto je v sedemdesetih in osemdesetih letih devetnajstega stoletja razvil L.L. Zamenhof.
Poglej Romanski jeziki in Zgodovina esperanta
Prav tako znan kot Romanska jezikovna skupina, Romanski jezik.