Kazalo
31 odnosi: Aleksej I. Komnen, Alp Arslan, Bagrat IV. Gruzijski, Bitka pri Manzikertu, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Evdokija Makrembolitissa, Harbavillski triptih, Ivan Vladislav, Konstantin X. Dukas, Konstantinopel, Mihael Psel, Mihael VII. Dukas, Nevşehir, Nikefor III. Botanijat, Protovestiarij, Raška, Romanova slonovina, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Solidus, Tatikij, Uroš I. Vukanović, Varjagi, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1021, 1040, 1068, 1069, 1071, 1072.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Roman IV. Diogen in Aleksej I. Komnen
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Roman IV. Diogen in Alp Arslan
Bagrat IV. Gruzijski
Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.
Poglej Roman IV. Diogen in Bagrat IV. Gruzijski
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Roman IV. Diogen in Bitka pri Manzikertu
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Poglej Roman IV. Diogen in Bizantinski kovanci
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Roman IV. Diogen in Bizantinsko cesarstvo
Evdokija Makrembolitissa
Evdokija Makrembolitissa (grško: Ευδοκία Μακρεμβολίτισσα) je bila druga žena bizantinskega cesarja Konstantina X. Dukasa.
Poglej Roman IV. Diogen in Evdokija Makrembolitissa
Harbavillski triptih
Harbavillski triptih je bizantinski triptih iz slonovine iz sredine 10.
Poglej Roman IV. Diogen in Harbavillski triptih
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Roman IV. Diogen in Ivan Vladislav
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Poglej Roman IV. Diogen in Konstantin X. Dukas
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Roman IV. Diogen in Konstantinopel
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Roman IV. Diogen in Mihael Psel
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Roman IV. Diogen in Mihael VII. Dukas
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Poglej Roman IV. Diogen in Nevşehir
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Poglej Roman IV. Diogen in Nikefor III. Botanijat
Protovestiarij
Protovestiarij (grško πρωτοβεστιάριος, prvi vestiarij) je bil visok bizantinski dvorni položaj, prvotno rezerviran za evnuhe.
Poglej Roman IV. Diogen in Protovestiarij
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Roman IV. Diogen in Raška
Romanova slonovina
Romanova slonovina je izrezljana reliefna plošča iz obdobja bizantinskega cesarstva, ki meri 24,6 cm (najvišje) x 15,5 cm in je debela 1,2 cm.
Poglej Roman IV. Diogen in Romanova slonovina
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Roman IV. Diogen in Seldžuki
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Roman IV. Diogen in Seznam bizantinskih cesarjev
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Roman IV. Diogen in Solidus
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Poglej Roman IV. Diogen in Tatikij
Uroš I. Vukanović
Uroš I. Vukanovič (srbsko Урош I Вукановић) je bil od okoli 1112 to 1145 veliki knez (srbsko veliki župan) Velike kneževine Srbije, * 1084/1085, Raška, † 1144/1145, Raška.
Poglej Roman IV. Diogen in Uroš I. Vukanović
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Roman IV. Diogen in Varjagi
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Roman IV. Diogen in Zgodovina Rimskega cesarstva
1021
1021 (MXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Roman IV. Diogen in 1021
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Roman IV. Diogen in 1040
1068
1068 (MLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Roman IV. Diogen in 1068
1069
1069 (MLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Roman IV. Diogen in 1069
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Roman IV. Diogen in 1071
1072
1072 (MLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Roman IV. Diogen in 1072