Odpri v Google MapsKazalo
51 odnosi: Agriani, Alpidska orogeneza, Arda (reka), Asenova trdnjava, Atos (gora), Baba (Makedonija), Balkanski mešani gozdovi, Beşparmak, Bitka pri Periteorionu, Bolgarija, Bolgarska glasba, Boril, Despot (dvorni naslov), Devin, Bolgarija, Drugo bolgarsko cesarstvo, Evropske pešpoti, Geografija Bolgarije, Geografija Evrope, Grčija, Henrik Flandrijski, Horst (geologija), Ilindenska-preobrazbena vstaja, Ivan Aleksander, Ivan Vazov, Karbon, Kraljevič Marko, Kraljevina Srbija (1217–1345), Makedonija (regija), Marica, Mezeška trdnjava, Mihael II. Asen, Momčil, Musala, Naravni park Rilskega samostana, Naravni park Strandža, Pirin, Pirinska Makedonija, Plovdiv, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rila, Rodopi (rimska provinca), Samostan Bačkovo, Sebastokrator, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Skopska Črna gora, Smoljan, Sofija, Tračanščina, Vpliv vetrnih elektrarn na ptice, Vzhodna Rumelija, ... Razširi indeks (1 več) »
Agriani
Prikaz naselitve Tračanov Agriani, (grško Αγριανες Agrianes), so bili tračansko pleme, ki je živelo ob izvirih reke Strymon (sedaj Struma) na področju Rodopov.
Poglej Rodopi in Agriani
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Rodopi in Alpidska orogeneza
Arda (reka)
Arda (bolgarsko Арда, grško Αρδας Ardas) je 290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bolgarije, Grčije in Turčije.
Poglej Rodopi in Arda (reka)
Asenova trdnjava
Asenova trdnjava (bolgarsko Асенова крепост, Asenova krepost), v starih dokumentih Petrič (Петрич), je srednjeveška trdnjava v Rodopih v osrednji Bolgariji, 2-3 km južno od Asenovgrada oziroma približno 25 km jugovzhodno od Plovdiva.
Poglej Rodopi in Asenova trdnjava
Atos (gora)
Gora Atos (Ἄθως) je gora na polotoku Atos v severovzhodni Grčiji. Je pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva. Goro in večji del polotoka Atos kot avtonomno regijo v Grčiji upravlja meniška skupnost gore Atos, ki je cerkveno pod neposredno jurisdikcijo ekumenskega patriarha iz Carigrada.
Poglej Rodopi in Atos (gora)
Baba (Makedonija)
Baba ali Planina Baba ali znana tudi po imenu svojega najvišjega vrha Pelister (Пелистер), je gora v Severni Makedoniji.
Poglej Rodopi in Baba (Makedonija)
Balkanski mešani gozdovi
Balkanski mešani gozdovi so kopenska ekoregija jugovzhodne Evrope tako po WWF kot po Digitalni karti evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.
Poglej Rodopi in Balkanski mešani gozdovi
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Rodopi in Beşparmak
Bitka pri Periteorionu
Bitka pri Periteorionu 7. julija 1345 je bil spopad med vojsko skoraj samostojnega rodopskega vojvode Momčila in bizantinsko-turško vojsko pod poveljstvom Ivana VI. Kantakuzena in ajdinskega Umur Bega.
Poglej Rodopi in Bitka pri Periteorionu
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rodopi in Bolgarija
Bolgarska glasba
Bolgarska glasba se nanaša na vse oblike glasbe, povezane z državo Bolgarijo, vključno s klasično, ljudsko, popularno glasbo in drugimi oblikami.
Poglej Rodopi in Bolgarska glasba
Boril
Boril (bolgarsko Борил, Boril) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1207 do 1218.
Poglej Rodopi in Boril
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Rodopi in Despot (dvorni naslov)
Devin, Bolgarija
Devin (bolgarsko Девин, do leta 1934 Djovlen – Дьовленъ) je mesto in središče istoimenske občine v južni Bolgariji.
Poglej Rodopi in Devin, Bolgarija
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Rodopi in Drugo bolgarsko cesarstvo
Evropske pešpoti
Karta Evropskih pešpoti Logotip Evropske pešpoti Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.
Poglej Rodopi in Evropske pešpoti
Geografija Bolgarije
Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej.
Poglej Rodopi in Geografija Bolgarije
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Rodopi in Geografija Evrope
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rodopi in Grčija
Henrik Flandrijski
Henrik Flandrijski (nizozemsko Hendrik van Vlaanderen, francosko Henri Ier de Hainaut) je bil drugi cesar Latinskega cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu, * okoli 1176, Valenciennes, Grofija Hainaut, † 11. junij 1216, Solun, Solunsko kraljestvo.
Poglej Rodopi in Henrik Flandrijski
Horst (geologija)
V fizični geografiji in geologiji je horst s prelomi omejen dvignjeni del Zemljine skorje.
Poglej Rodopi in Horst (geologija)
Ilindenska-preobrazbena vstaja
Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903.
Poglej Rodopi in Ilindenska-preobrazbena vstaja
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Rodopi in Ivan Aleksander
Ivan Vazov
Ivan Minčov Vazov, bolgarski pesnik, pisatelj, dramatik in politik, * 9. julij 1850, Sopot, Osmansko cesarstvo (zdaj Bolgarija), † 22. september 1921.
Poglej Rodopi in Ivan Vazov
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Rodopi in Karbon
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Rodopi in Kraljevič Marko
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Rodopi in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rodopi in Makedonija (regija)
Marica
Marica (– Hebros) je 480 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bolgarije, Grčije in Turčije.
Poglej Rodopi in Marica
Mezeška trdnjava
Mezeška trdnjava ali trdnjava Neucikon (Неузетикон ali Неутзикон "Velika enciklopedija Bolgarije", BAS, letnik 7 (KRU-IOM), Založba Trud, Sofija 2012, ISBN 978-954-8104-29-6, str. 2770 - 2772.) je srednjeveška bizantinska trdnjava, zgrajena v 11.
Poglej Rodopi in Mezeška trdnjava
Mihael II. Asen
Mihael II.
Poglej Rodopi in Mihael II. Asen
Momčil
Vojvoda Momčil ali sebastokrator Momčil (bolgarsko Момчил войвода ali cевастократор Момчил) je bil bolgarski razbojnik in fevdalni gospod zahodnih Rodopov iz prve polovice 14.
Poglej Rodopi in Momčil
Musala
Musala (izg. Musalà) je gora v pogorju Rila v Bolgariji.
Poglej Rodopi in Musala
Naravni park Rilskega samostana
Naravni park Rilskega samostana (bolgarsko Природен парк Рилски манастир - Priroden park Rilski manastir) je eden največjih.
Poglej Rodopi in Naravni park Rilskega samostana
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Rodopi in Naravni park Strandža
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Rodopi in Pirin
Pirinska Makedonija
Pirinska Makedonija ali Vzhodna Makedonija (bolgarsko: Пиринска Македония или Източна Македония), je pokrajina v Bolgariji, gorato območje na jugozahodu Bolgarije z največjim mestom in središčem Blagoevgrad (bolgarsko: Благоевград) ter se ozemeljsko skoraj prekriva z Blagoevgrajskim okrajem.
Poglej Rodopi in Pirinska Makedonija
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Rodopi in Plovdiv
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Rodopi in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Rodopi in Rila
Rodopi (rimska provinca)
Rodopi (latinsko: Provincia Rhodopeia, grško: Ῥοδόπη, Ἐπαρχία Ῥοδόπης), poznorimska in zgodnjebizantinska provinca na severni obali Egejskega morja.
Poglej Rodopi in Rodopi (rimska provinca)
Samostan Bačkovo
Bačkovski samostan Uspenja Bogorodice (bolgarsko Бачковски манастир "Успение Богородично", Bačkovski manastir "Uspenie Bogorodično", gruzinsko პეტრიწონის მონასტერი, Petritsonis Monasteri), arhaično samostan Petritsoni ali samostan Matere Božje Petrisonske, ja glavni pravoslavni samostan v južni Bolgariji.
Poglej Rodopi in Samostan Bačkovo
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Rodopi in Sebastokrator
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Rodopi in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Skopska Črna gora
Skopska Črna gora (Skopska Crna gora, Karadak oziroma Karadag); makedonsko in Скопска Црна Гора.
Poglej Rodopi in Skopska Črna gora
Smoljan
Smoljan je glavno mesto okraja Smoljan v osrednji južni Bolgariji, ki leži v sredini gorovja Rodopih.
Poglej Rodopi in Smoljan
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Rodopi in Sofija
Tračanščina
Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.
Poglej Rodopi in Tračanščina
Vpliv vetrnih elektrarn na ptice
Rečni galeb, pogosta žrtev vetrnih elektrarn Z razmahom '''vetrnih elektrarn''' po svetu se množijo podatki in raziskave o njihovem škodljivem vplivu na ptice.
Poglej Rodopi in Vpliv vetrnih elektrarn na ptice
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej Rodopi in Vzhodna Rumelija
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Rodopi in Zemlja