OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 733 odnosi: Abrašica, Acremonium, Acrocephalus (revija), Aflatoksin, Afriški hijenski pes, Afriški minljivec, Afriški tulipanovec, Agama, Agrum, Ajda, Akant, Akant (ornament), Albatrosi, Alfred Cogniaux, Alge, Alpski lesketnik, Ambrozija (rastlina), Ameriški klek, Anders Dahl, Andski kondor, Anoplolepis gracilipes, Antarktika, Antocian, Anton Polenec, Antropologija, Apatozaver, Aphelinus, Ara, Asio (sova), Athene (sova), Auxis, Avstralopitek, Avtotiza, Ščetičevke, Ščipalci, Ščir, Ščitaste stenice, Ščurki, Šiška (botanika), Šimpanzi, Šipkovci, Škorci, Škrlatna lilijevka, Šoja, Šotni mah, Špari, Štorklje, Šuštarji, Žagarica, Žametasti goban, ... Razširi indeks (683 več) » « Shrink indeks

Abrašica

Abrašica ali Abraščica (znanstveno ime Artemisia abrotanum) je zdravilna rastlina iz rodu pelina, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Abrašica

Acremonium

Acremonium je rod gliv iz družine Hypocreaceae.

Poglej Rod (biologija) in Acremonium

Acrocephalus (revija)

Acrocephalus je slovenska znanstvena revija s področja ornitologije, ki jo izdaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Poglej Rod (biologija) in Acrocephalus (revija)

Aflatoksin

Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus), med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus,Mangipudy, Mehendale; Aflatoxin, 1998, str.

Poglej Rod (biologija) in Aflatoksin

Afriški hijenski pes

Afriški hijenski pes (znanstveno ime Lycaon pictus), imenovan tudi afriški poslikani pes in afriški lovski pes, je hijenski pes, ki je avtohtona vrsta v podsaharski Afriki.

Poglej Rod (biologija) in Afriški hijenski pes

Afriški minljivec

Afriški minljivec (znanstveno ime Anax ephippiger) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po skoraj vsej Afriki, od koder se redno seli proti Evropi in Jugozahodni Aziji, razmnoževanje pa so potrdili tudi v Južni Ameriki in na Karibih.

Poglej Rod (biologija) in Afriški minljivec

Afriški tulipanovec

Spathodea je monotipski rod iz družine cvetočih rastlin Bignoniaceae.

Poglej Rod (biologija) in Afriški tulipanovec

Agama

Agama (znanstveno ime Agama) je rod drobnih žužkojedih kuščarjev z dolgim repom.

Poglej Rod (biologija) in Agama

Agrum

Agrumi so kultivirane vrste in križanci iz družine rutičevk (Rutaceae), ki rastejo v oblikah sadnih dreves ali grmov, kakor tudi njih plodovi.

Poglej Rod (biologija) in Agrum

Ajda

Fagopyrum esculentum Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae - dresnovk.

Poglej Rod (biologija) in Ajda

Akant

Akant (Acanthus, L.) je rod 30 trajnih zelnatih rastlin iz družine Acanthaceae.

Poglej Rod (biologija) in Akant

Akant (ornament)

Akant (starogrško: ἄκανθος) je ena najpogostejših rastlinskih oblik za izdelavo listnih ornamentov in okrasja.

Poglej Rod (biologija) in Akant (ornament)

Albatrosi

Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.

Poglej Rod (biologija) in Albatrosi

Alfred Cogniaux

Alfred Cogniaux, belgijski botanik, * 7. april 1841, † 15. april 1916.

Poglej Rod (biologija) in Alfred Cogniaux

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.

Poglej Rod (biologija) in Alge

Alpski lesketnik

Alpski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora alpestris) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v visokogorjih Srednje Evrope, Skandinaviji, severu evropskega dela Rusije in jugu Sibirije v Vzhodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Alpski lesketnik

Ambrozija (rastlina)

Ambrozija ali žvrklja (znanstveno ime Ambrosia) je rod cvetnic iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo okrog 40 znanih vrst, razširjenih po severni polobli in v Južni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Ambrozija (rastlina)

Ameriški klek

Ameriški klek (znanstveno ime Thuja occidentalis) je vrsta rodu Thuja (klek), ki spada v družino cipresovk (Cupressaceae), pripadnic reda borovcev (Pinales).

Poglej Rod (biologija) in Ameriški klek

Anders Dahl

Anders (Andreas) Dahl, švedski botanik, biolog in zdravnik, * 17. marec 1751, † 25. maj 1789.

Poglej Rod (biologija) in Anders Dahl

Andski kondor

Andski kondor (znanstveno ime Vultur gryphus) je južnoameriška ptica iz družine jastrebov Novega sveta (Cathartidae) in edini predstavnik svojega rodu.

Poglej Rod (biologija) in Andski kondor

Anoplolepis gracilipes

Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.

Poglej Rod (biologija) in Anoplolepis gracilipes

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Rod (biologija) in Antarktika

Antocian

Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.

Poglej Rod (biologija) in Antocian

Anton Polenec

Anton Polenec, slovenski zoolog, * 7. oktober 1910, Puštal, † 30. oktober 2000, Kranj.

Poglej Rod (biologija) in Anton Polenec

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Poglej Rod (biologija) in Antropologija

Apatozaver

Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.

Poglej Rod (biologija) in Apatozaver

Aphelinus

Aphelinus je rod parazitskih osic iz družine najezdnikov.

Poglej Rod (biologija) in Aphelinus

Ara

Ára (znanstveno ime Ara) je rod pravih papig, ki je razširjen od južne Mehike do brazilskih gozdov.

Poglej Rod (biologija) in Ara

Asio (sova)

Asio je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Rod (biologija) in Asio (sova)

Athene (sova)

Athene je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Rod (biologija) in Athene (sova)

Auxis

Auxis je rod morskih rib iz družine Scombridae.

Poglej Rod (biologija) in Auxis

Avstralopitek

Rod avstralopítek (znanstveno ime Australopithecus) (latinsko australis »južna«, grško pithekos »opica«) je skupina izumrlih človečnjakov, zelo sorodna rodu človek.

Poglej Rod (biologija) in Avstralopitek

Avtotiza

Mravlja vrste ''Camponotus saundersi'' Avtotiza (grško autothysis – požrtvovalnost) je v splošnem proces, pri katerem živali uničijo oz.

Poglej Rod (biologija) in Avtotiza

Ščetičevke

Ščetičevke (znanstveno ime Dipsacaceae) so družina (biologija) rastlin iz reda ščetičevcev.

Poglej Rod (biologija) in Ščetičevke

Ščipalci

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Ščipalci

Ščir

Ščir ali amarant (znanstveno ime Amaranthus) je svetovno razširjen rod enoletnic in nekajletnih trajnic, zelo sorodnih rodu Celosia (znana vrsta petelinov greben).

Poglej Rod (biologija) in Ščir

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Rod (biologija) in Ščitaste stenice

Ščurki

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Ščurki

Šiška (botanika)

Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Šiška (botanika)

Šimpanzi

Šimpanzi (znanstveno ime Pan) so rod opic iz družine človečnjakov.

Poglej Rod (biologija) in Šimpanzi

Šipkovci

Šipkovci (znanstveno ime Rosales) je red kritosemenk.

Poglej Rod (biologija) in Šipkovci

Škorci

Škorci (znanstveno ime Sturnidae) so družina ptic iz reda pevcev, prvotno razširjena predvsem po Starem svetu, nekaj vrst pa je zdaj na račun človeka splošno razširjenih.

Poglej Rod (biologija) in Škorci

Škrlatna lilijevka

Škrlatna lilijevka (tudi samo lilijevka, znanstveno ime Lilioceris lilii) je vrsta hrošča iz družine lepencev, izvorno razširjena po Evraziji in delu Severne Afrike ter znana predvsem po tem, da se prehranjuje z lilijami, zaradi česar ima predvsem v Severni Ameriki, kamor jo je zanesel človek, status škodljivca v nasadih teh okrasnih rastlin.

Poglej Rod (biologija) in Škrlatna lilijevka

Šoja

'' Garrulus glandarius '' Šoja (znanstveno ime Garrulus glandarius) je ptič iz družine vranov, razširjen po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.

Poglej Rod (biologija) in Šoja

Šotni mah

Šotni mah (znanstveno ime Sphagnum) je rod z od 150 do 350 vrst mahov.

Poglej Rod (biologija) in Šotni mah

Špari

Špari (znanstveno ime Sparidae) so družina rib iz reda ostrižnjakov (Perciformes).

Poglej Rod (biologija) in Špari

Štorklje

Štorklje (znanstveno ime Ciconiidae) so veliki, dolgonogi, dolgovrati ptiči z dolgimi krepkimi kljuni.

Poglej Rod (biologija) in Štorklje

Šuštarji

Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Šuštarji

Žagarica

Žagarica (znanstveno ime Saga pedo) je kobilica iz družine cvrčalk, razširjena v evropskem delu Sredozemlja in v Aziji. Je travniška vrsta, brez kril, ki lahko doseže tudi do 12 cm v dolžino, s čimer je ena največjih evropskih žuželk. Med kobilicami je posebnost v več pogledih.

Poglej Rod (biologija) in Žagarica

Žametasti goban

Žametasti goban ali žametni goban (znanstveno ime Boletus erythropus) je pogojno užitna goba iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Žametasti goban

Žerjavi

Žerjavi (znanstveno ime Gruidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, katere predstavniki so razširjeni po vsem svetu razen Antarktike in Južne Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Žerjavi

Žitna stenica

Žitna stenica (znanstveno ime Aelia acuminata) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po vsej Evropi in po Severni Afriki ter Zahodni Aziji (zahodni Palearktiki).

Poglej Rod (biologija) in Žitna stenica

Žito

Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.

Poglej Rod (biologija) in Žito

Žlahtni ded

Žlahtni ded (znanstveno ime Leccinum crocipodium) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji, vendar je v Sloveniji dokaj redka.

Poglej Rod (biologija) in Žlahtni ded

Žlezava nedotika

Žlezava nedotika (znanstveno ime Impatiens glandulifera) je enoletnica iz družine nedotikovk, ki zraste do dva metra visoko in izvorno uspeva v Himalaji.

Poglej Rod (biologija) in Žlezava nedotika

Žolne

Žolne (znanstveno ime Picidae) so družina ptic iz reda plezalcev, razširjena po večjem delu sveta, z izjemo avstralske celine, Nove Zelandije in Madagaskarja ter polarnih območij.

Poglej Rod (biologija) in Žolne

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Rod (biologija) in Žuželke

Žvižgači

Žvižgači (znanstveno ime Ochotonidae) so družina v redu Lagomorpha (zajci in žvižgači), kamor spadajo tudi Leporidae (zajci in kunci).

Poglej Rod (biologija) in Žvižgači

Žvižgovke

Žvižgovke (znanstveno ime Leptodactylidae) so raznolika družina brezrepih dvoživk iz podreda Neobatrachia.

Poglej Rod (biologija) in Žvižgovke

Čaplje

Čaplje (znanstveno ime Ardeidae) so družina ptic iz reda močvirnikov, v katero uvrščamo 66 danes živečih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Čaplje

Čebele

Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).

Poglej Rod (biologija) in Čebele

Čebeljeliki kožekrilci

Čebeljeliki kožekrilci (znanstveno ime Apoidea) so velika naddružina kožekrilcev, v katero združujemo dva tradicionalno opredeljena taksona - ose grebače in čebele.

Poglej Rod (biologija) in Čebeljeliki kožekrilci

Čevljekljun

Čevljekljun (znanstveno ime Balaeniceps rex) je ptič iz reda močvirnikov, ki živi v vlažnih tropskih predelih Vzhodne Afrike, prepoznaven pa je predvsem po telesni velikosti in ogromnem, čevlju podobnem kljunu, po katerem je dobil tudi ime.

Poglej Rod (biologija) in Čevljekljun

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Rod (biologija) in Človek

Človek iz Altamure

Človek iz Altamure je fosil iz rodu Homo, odkrit leta 1993 v kraški vrtači v jami Lamalunga blizu mesta Altamura v Italiji.

Poglej Rod (biologija) in Človek iz Altamure

Čmrlj

sončnici'' Čmrlj (znanstveno ime Bombus) je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah.

Poglej Rod (biologija) in Čmrlj

Čopičaste plesni

Čópičaste plésni ali (znanstveno ime Penicillium) je rod gliv iz debla zaprtotrosnic, katerega predstavniki so pomembni pri sintezi antibiotikov, številne vrste pa so pomembne pri izdelavih sirov s plemenito plesnijo.

Poglej Rod (biologija) in Čopičaste plesni

Črna mamba

Črna mamba (znanstveno ime Dendroaspis polylepis) je najdaljša afriška strupenjača in za kraljevo kobro druga najdaljša strupenjača na svetu.

Poglej Rod (biologija) in Črna mamba

Črne koze

Črne koze (tudi osepnice ali variola) so človeška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus variole.

Poglej Rod (biologija) in Črne koze

Črni panter (mačka)

Melanističen jaguar v ujetništvu Črni panter je skupno ime za predstavnike velikih mačk iz rodu Panthera, za katere je značilen sloj črnega krzna ali velike koncentracije črnih peg na temnem ozadju.

Poglej Rod (biologija) in Črni panter (mačka)

Črni ploščec

Črni ploščec (znanstveno ime Libellula fulva) je raznokrili kačji pastir iz družine ploščcev, ki živi v večjem delu Evrope in zahodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Črni ploščec

Črni teloh

Makrofotografija cveta črnega teloha Črni teloh (znanstveno ime Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). stebla so neolistana ter visoka do 20 cm.

Poglej Rod (biologija) in Črni teloh

Bacillus

Bacillus je rod paličastih grampozitivnih bakterij, ki so povečini gibljive.

Poglej Rod (biologija) in Bacillus

Bambus

Bámbus (znanstveno ime Bambuseae) je trajnica iz družine trav z olesenelimi stebli.

Poglej Rod (biologija) in Bambus

Banana

Banana je užiten sadež, plod različnih vrst zelnatih rastlin iz roda Musa in je lahko različnih barv, velikosti in trdnosti.

Poglej Rod (biologija) in Banana

Bananovec

Bananovec (znanstveno ime Musa) je rod večletnih rastlin tropskega izvora.

Poglej Rod (biologija) in Bananovec

Barjanska deva

Barjanska deva (znanstveno ime Aeshna juncea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.

Poglej Rod (biologija) in Barjanska deva

Batrahotoksin

Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.

Poglej Rod (biologija) in Batrahotoksin

Bazalne kritosemenke

Bazalne kritosemenke so skupina kritosemenk, ki se je zgodaj odcepila od linije, iz katere izvira največji delež kritosemenk.

Poglej Rod (biologija) in Bazalne kritosemenke

Beli morski volk

Beli morski pes (znanstveno ime Carcharodon carcharias; imenovan tudi veliki beli morski pes ali beli morski pes) je izredno velik lamniformni morski pes, ki ga najdemo v obalnih vodah vseh oceanov.

Poglej Rod (biologija) in Beli morski volk

Beli pelin

Beli pelin (znanstveno ime Artemisia lactiflora je trajnica iz rodu pelina, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Beli pelin

Belica (riba)

Belica (znanstveno ime Leucaspius delineatus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev, edina vrsta v rodu Leucaspius.

Poglej Rod (biologija) in Belica (riba)

Beloliska

Belolíska (znanstveno ime Melanitta fusca) je velika ptica iz reda plojkokljunov Anseriformes.

Poglej Rod (biologija) in Beloliska

Bergamot

Bergamot (znanstveno ime Citrus bergamia) je vrsta drevesa iz rodu Citrus (družina rutičevk) in njegov sadež.

Poglej Rod (biologija) in Bergamot

Bezeg

Bezeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Bezeg

Bičja trstnica

Bičja trstnica (znanstveno ime Acrocephalus schoenobaenus) je ptič pevec iz družine trstnic, ki gnezdi v večjem delu severozahodne Evrazije.

Poglej Rod (biologija) in Bičja trstnica

Bioadheziv

Bioadhezivi so naravno prisotni polimerni materiali, ki delujejo kot lepila (adhezivi).

Poglej Rod (biologija) in Bioadheziv

Bioindikator

Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.

Poglej Rod (biologija) in Bioindikator

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Rod (biologija) in Bioluminiscenca

Blackites

Blackites je rod kalcitnega nanoplanktona iz družine Rhabdosphaeraceae, ki ima ozek do širok koničast izrastek, pri katerem zunanji bazalni obroč leži razločno preko notranjega in vedno gradi zunanji rob.

Poglej Rod (biologija) in Blackites

Bleščavci

Bleščavci (znanstveno ime Galbulidae) so družina drevesnih ptic iz tropske Južne Amerike in Mehike.

Poglej Rod (biologija) in Bleščavci

Bleščeči zmotec

Bleščeči zmotec (znanstveno ime Enallagma cyathigerum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po skoraj vsej Palearktiki.

Poglej Rod (biologija) in Bleščeči zmotec

Bledi peščenec

Bledi peščenec (znanstveno ime Onychogomphus forcipatus) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po zahodni Palearktiki.

Poglej Rod (biologija) in Bledi peščenec

Bljuvna golobica

Bljuvna golobica (znanstveno ime Russula emetica) je gliva s strupeno gobo iz družine golobičarke.

Poglej Rod (biologija) in Bljuvna golobica

Blossfeldia

Blossfeldia je rod kaktusovk, ki je znan po najmanjših kaktusih na svetu.

Poglej Rod (biologija) in Blossfeldia

Božična zvezda

Božična zvezda (znanstveno ime Euphorbia pulcherrima) je rastlina iz družine mlečkovk, ki izvira iz Mehike.

Poglej Rod (biologija) in Božična zvezda

Bober

Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Bober

Bodika

Bodika (znanstveno ime Scorpaena) je velik rod morskih rib.

Poglej Rod (biologija) in Bodika

Bokoživčniki

Bokoživčniki (znanstveno ime Polyplacophora) so skupina morskih mehkužcev, ki bivajo v pasu plimovanja oz.

Poglej Rod (biologija) in Bokoživčniki

Bolhač

Dalmatinski bolhač ''Chrysanthemum'' (''Tanacetum'') ''coccineum'' Bolhač je skupno ime za več vrst cvetnic iz rodu krizantem (Chrysanthemum), ki jih zaradi privlačnih cvetov gojimo kot okrasne rastline.

Poglej Rod (biologija) in Bolhač

Bor (drevo)

Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Poglej Rod (biologija) in Bor (drevo)

Bordetella parapertussis

Bordetella parapertussis je drobna gramnegativna bakterija iz rodu bordetel, ki lahko pri človeku povzroči oslovskemu kašlju podobno bolezen, vendar je bolezen blažja.

Poglej Rod (biologija) in Bordetella parapertussis

Bordetella pertussis

Bordetella pertussis je gramnegativen aeroben kokobacil iz rodu bordetel, ki povzroča otroško bolezen oslovski kašelj.

Poglej Rod (biologija) in Bordetella pertussis

Borov goban

Borov goban (tudi borovnik; znanstveno ime Boletus pinicola) je užitna in v Sloveniji zaščitena goba iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Borov goban

Borovnica (Cyanococcus)

Borovnica ''Vaccinium myrtillus'' Ameriške borovnice ''Vaccinium corymbosum'' Plod borovnice Borovnica (znanstveno ime Cyanococcus) so cvetoče rastline iz rodu Vaccinium.

Poglej Rod (biologija) in Borovnica (Cyanococcus)

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Rod (biologija) in Botanika

Brazilski potujoči pajek

Rod brazilskih potujočih pajkov (znanstveno ime Phoneutria) združuje osem agresivnih in izjemno strupenih pajkov iz družine Ctenidae, ki prebivajo na tropskih območjih Južne in Medmorske Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Brazilski potujoči pajek

Brest (drevo)

Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).

Poglej Rod (biologija) in Brest (drevo)

Breza

Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.

Poglej Rod (biologija) in Breza

Brezov ded

Brezov ded (znanstveno ime Leccinum scabrum) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi, turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Brezov ded

Brezov turek

Brezov turek (znanstveno ime Leccinum versipelle) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Brezov turek

Brezovke

Brezovke (znanstveno ime Betulaceae) so družina listopadnih dreves iz rodu bukovcev, ki obsega šest rodov.

Poglej Rod (biologija) in Brezovke

Brglezi

Bŕglezi (znanstveno ime Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.

Poglej Rod (biologija) in Brglezi

Brkati ser

Brkáti sêr (latinsko znanstveno ime Gypaetus barbatus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Gypaetus.

Poglej Rod (biologija) in Brkati ser

Brucela

Brucéla (lat. Brucella) je rod gramnegativnih, negibljivih kokoidnih ali paličastih bakterij.

Poglej Rod (biologija) in Brucela

Bruceloza

Brucelóza je vročinska, navadno endemična bolezen človeka ali živali, ki jo povzročajo brucele (rod bakterij, s številnimi vrstami in biotipi).

Poglej Rod (biologija) in Bruceloza

Brzični škratec

Brzični škratec (znanstveno ime Coenagrion mercuriale) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.

Poglej Rod (biologija) in Brzični škratec

Buča

Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod rastlin iz družine bučevk (Cucurbitaceae). Imajo obojestranske žilne snope in večinoma krpate, premenjalne liste, cvetovi so večinoma beli ali rumeni, enospolni in petštevni. Plodovi in semena nekaterih vrst bučevk so užitni.

Poglej Rod (biologija) in Buča

Bučevke

Bučevke (znanstveno ime Cucurbitaceae) so rastlinska družina z okrog 125 rodovi in 825 vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Bučevke

Buba

metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.

Poglej Rod (biologija) in Buba

Bubo

Bubo je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Rod (biologija) in Bubo

Bukovci (red)

Bukovci (znanstveno ime Fagales) so red dvokaličnic, ki obsegajo osem družin.

Poglej Rod (biologija) in Bukovci (red)

Burnice

Burnice ali burjevke (znanstveno ime Fregatidae) so družina morskih ptic iz reda veslonožcev, razširjena po tropskih in subtropskih oceanih sveta.

Poglej Rod (biologija) in Burnice

Candida

Candida (Kandida) je rod kvasovk.

Poglej Rod (biologija) in Candida

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Rod (biologija) in Carl Linnaeus

Cevonosci

Cevonósci (znanstveno ime Procellariiformes) (iz, vihar) so red ptic, v katerega običajno spadajo štiri družine.

Poglej Rod (biologija) in Cevonosci

Charles Darwin

Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.

Poglej Rod (biologija) in Charles Darwin

Chlorella

Chlorella (slovenjeno klorela) je rod enoceličnih zelenih alg kroglaste oblike velikih od 2 do 10 μm.

Poglej Rod (biologija) in Chlorella

Ciklama

Cikláma ali kokorik (znanstveno ime Cyclamen) je rod 20 vrst kritosemenk.

Poglej Rod (biologija) in Ciklama

Ciklamni telovnikar

Ciklamni telovnikar (znanstveno ime Trithemis annulata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po vsej Afriki in delu Jugozahodne Azije, ki se je v zadnjih nekaj desetletjih razširila po večjem delu Sredozemlja.

Poglej Rod (biologija) in Ciklamni telovnikar

Cistotvorne ogorčice

Predstavniki rodu ''Globodera'' imajo kroglaste ciste s kratkim odrastkom – glavo Cistotvorne ogorčice so skupina nematodov, ki zajedajo na rastlinah (»ogorčic«) in jih prepoznamo po lastnosti, da odrasla samica ob koncu razvoja jajčec pogine, njeno telo pa se spremeni v cisto – odporno strukturo, v kateri so potomci zaščiteni pred zunanjimi vplivi.

Poglej Rod (biologija) in Cistotvorne ogorčice

Citrona

Citronatna citrona (znanstveno ime Citrus medica), je plod oz.

Poglej Rod (biologija) in Citrona

Citrus

Cítrus (znanstveno ime Citrus) je najbolj razširjen rod agrumov iz družine rutičevk (Rutaceae).

Poglej Rod (biologija) in Citrus

Clostridium

Clostridium (klostridij) je rod grampozitivnih bakterij iz debla Firmicutes.

Poglej Rod (biologija) in Clostridium

Clostridium botulinum

Clostridium botulinum je vrsta grampozitivnih negibljivih anaerobnih sporogenih bakterij iz rodu klostridij, ki proizvaja toksin botulin ter povzroča botulizem.

Poglej Rod (biologija) in Clostridium botulinum

Coris

Coris je rod morskih rib iz družine ustnač.

Poglej Rod (biologija) in Coris

Cyclosternum fasciatum

Cyclosternum fasciatum je talna vrsta ptičjega pajka, ki živi v tropskih gozdovih Kostarike in Gvatemale.

Poglej Rod (biologija) in Cyclosternum fasciatum

Cylindropuntia

Cylindropuntia je rod kaktusov, v katerem je združena skupina valjastih opuncij z ostrimi bodicami, ki rastejo v obeh Amerikah.

Poglej Rod (biologija) in Cylindropuntia

Dalija

Dalija (znanstveno ime Dahlia) je rod grmičastih gomoljastih trajnic.

Poglej Rod (biologija) in Dalija

Datljev goban

Datljev goban (znanstveno ime Boletus ferrugineus, prej Xerocomus ferrugineus) je užitna goba iz rodu gobanov, ki je bila do nedavnega imenovana Datljeva polstenka.

Poglej Rod (biologija) in Datljev goban

Dedi in turki

Dedi in turki (znanstveno ime Leccinum) je rod gliv iz družine cevark.

Poglej Rod (biologija) in Dedi in turki

Deinococcus radiodurans

Deinococcus radiodurans je ekstremofilna bakterija iz rodu Deinococcus.

Poglej Rod (biologija) in Deinococcus radiodurans

Deseteronožci

Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.

Poglej Rod (biologija) in Deseteronožci

Difilobotrij

Difilobotrij (znanstveno ime Diphyllobothrium) je rod trakulj, ki parazitira v živalih (predvsem v ribah in sesalcih) in ljudeh.

Poglej Rod (biologija) in Difilobotrij

Dimetrodon

Model dimetrodona iz Arboretuma (2010) Dimetrodon je bil eden izmed rodov sinapsidov, sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let.

Poglej Rod (biologija) in Dimetrodon

Diskus

Diskus (znanstveno ime Symphysodon) je rod rib, ki sodijo med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev.

Poglej Rod (biologija) in Diskus

Divji kostanj

Rod divji kostanj (znanstveno ime Aesculus) obsega 20 do 25 vrst listavcev in grmov, ki rastejo v zmernem pasu severne poloble; od tega jih 7 do 10 izvira iz Severne Amerike, 13 do 15 pa iz Evrazije.

Poglej Rod (biologija) in Divji kostanj

Dlakavci

Dlakavci (znanstveno ime Pycnonotidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta.

Poglej Rod (biologija) in Dlakavci

Dolgonoge kure

Dolgonóge kúre (znanstveno ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo edino družino, Tinamidae.

Poglej Rod (biologija) in Dolgonoge kure

Dolycoris baccarum

Dolycoris baccarum je vrsta ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope in Srednje Azije ter znana predvsem kot škodljivec v pridelavi žita.

Poglej Rod (biologija) in Dolycoris baccarum

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Domača ovca

Domače govedo

Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.

Poglej Rod (biologija) in Domače govedo

Domači konj

Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.

Poglej Rod (biologija) in Domači konj

Domači pes

Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.

Poglej Rod (biologija) in Domači pes

Dren

Dren (znanstveno ime Cornus) je rod nizkih olesenelih rastlin iz družine drenovk (Cornaceae), ki zrastejo v obliki zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem.

Poglej Rod (biologija) in Dren

Dristavični spreletavec

Dristavični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia pectoralis) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.

Poglej Rod (biologija) in Dristavični spreletavec

Drobnjak

Razvoj drobnjaka Drobnják (znanstveno ime Allium schoenoprasum) je začimbna rastlina trajnica iz rodu Allium (luk) družine lukovk (Alliaceae).

Poglej Rod (biologija) in Drobnjak

Drobnonožke

Drobnonožke (znanstveno ime Symphyla) so majhen red talnih členonožcev, ki jih uvrščamo med stonoge, vanj pa uvrščamo okrog 160 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Drobnonožke

Drobnovratnik

Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu.

Poglej Rod (biologija) in Drobnovratnik

Droplje

Droplje (znanstveno ime Otididae) so družina ptic, ki naseljujejo predvsem suha travišča in stepe Starega sveta.

Poglej Rod (biologija) in Droplje

Drozgi

Drózgi (znanstveno latinsko ime Turdidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.

Poglej Rod (biologija) in Drozgi

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Rod (biologija) in Družina (biologija)

Družinska sreča

Družinska sreča (znanstveno ime Soleirolia soleirolii ali Helxine soleirolii) je rastlina iz družine koprivovk (Urticaceae) ter edina predstavnica rodu Soleirolia.

Poglej Rod (biologija) in Družinska sreča

Duglazija

''Pseudotsuga menziesii'' ''Pseudotsuga menziesii'' Duglazija (znanstveno ime Pseudotsuga menziesii) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samorasla v zahodnem delu Severne Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Duglazija

Dvodomnost

Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.

Poglej Rod (biologija) in Dvodomnost

Dvojnonoge

Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.

Poglej Rod (biologija) in Dvojnonoge

Dvokaličnice

Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.

Poglej Rod (biologija) in Dvokaličnice

Ebenovec

Ebenovec (znanstveno ime Diospyros) je rod 700 vrst listnatih in zimzelenih dreves in grmovnic.

Poglej Rod (biologija) in Ebenovec

Egiptovski jastreb

Egiptovski jastreb (znanstveno ime Neophron percnopterus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Neophron.

Poglej Rod (biologija) in Egiptovski jastreb

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Rod (biologija) in Ekstremofil

Elephas

Elephas je rod v družini slonov (Elephantidae).

Poglej Rod (biologija) in Elephas

Elias Magnus Fries

Elias Magnus Fries, švedski botanik in mikolog, * 15. avgust 1794 Kirchspiel, Femsjö, Jönköpings län, Småland; † 8. februar 1878 Uppsala.

Poglej Rod (biologija) in Elias Magnus Fries

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Poglej Rod (biologija) in Endemit

Entamoeba histolytica

Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.

Poglej Rod (biologija) in Entamoeba histolytica

Eodicynodon

Eodicynodon je izumrl rod dicynodontov.

Poglej Rod (biologija) in Eodicynodon

Epiornis

Epiornis (znanstveno ime Aepyornis) je izumrl rod orjaških neletečih ptičev, sorodnih nojevcem, katerega predstavniki so živeli na Madagaskarju.

Poglej Rod (biologija) in Epiornis

Eurypterus

Eurypterus je izumrl rod morskih škorpijonov.

Poglej Rod (biologija) in Eurypterus

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Rod (biologija) in Evolucija

Fechtnerjev goban

Fechtnerjev goban (znanstveno ime Boletus fechtneri) je užitna in v Sloveniji zaščitena gliva iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Fechtnerjev goban

Fenek

Fenek ali puščavska lisica (znanstveno ime Vulpes zerda) je majhna lisica, ki živi v saharskem delu severne Afrike in na Arabskem polotoku.

Poglej Rod (biologija) in Fenek

Fižol

Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.

Poglej Rod (biologija) in Fižol

France Velkovrh

France Velkovrh, slovenski biolog, malakolog, jamar in numizmatik, * 24. februar 1934, Ljubljana, † 2. september 2009, (?).

Poglej Rod (biologija) in France Velkovrh

Frfotavke

Frfotavke (znanstveno ime Tachyeres) so domačim gosem podoben rod ptic iz plemena kozark.

Poglej Rod (biologija) in Frfotavke

Froelichov svišč

Froelichov svišč (znanstveno ime Gentiana froelichii) je endemična in hemikriptofitna trajnica iz rodu sviščev (Gentiana) in družine sviščevk (Gentianaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.

Poglej Rod (biologija) in Froelichov svišč

Fulgora laternaria

Fulgora laternaria je vrsta polkrilcev iz družine svetivcev, razširjena v tropskih predelih Novega sveta.

Poglej Rod (biologija) in Fulgora laternaria

Gabrov ded

Gabrov ded (znanstveno ime Leccinum carpini) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi, turki), ki ima v Sloveniji mnogo domačih imen, med katerimi so gabrovec, babica, gabrovček in druga.

Poglej Rod (biologija) in Gabrov ded

Gargano

Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.

Poglej Rod (biologija) in Gargano

Gazela (žival)

Gazela je katerakoli izmed številnih vrst antilop iz rodu Gazella.

Poglej Rod (biologija) in Gazela (žival)

Gepard

Gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus) živi v osrednji, vzhodni in južni Afriki in v jugozahodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Gepard

Giboni

Giboni (znanstveno ime Hylobatidae) so brezrepe opice z dolgimi rokami.

Poglej Rod (biologija) in Giboni

Ginseng

Ginseng (znanstveno ime Panax) je rod 11 vrst počasi rastočih trajnic z mesnatimi koreninami iz družine Araliaceae.

Poglej Rod (biologija) in Ginseng

Glaucidium

Glaucidium je lahko.

Poglej Rod (biologija) in Glaucidium

Glaucidium (sova)

Glaucidium je rod pritlikavih sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae); drugače poimenovane tudi pigmejske sove (angl. Pigmy owl).

Poglej Rod (biologija) in Glaucidium (sova)

Globokomorska trska

Globokomorska trska (znanstveno ime Mora moro) je morska riba iz družine Moridae in edina vrsta v rodu Mora.

Poglej Rod (biologija) in Globokomorska trska

Globokomorsko raziskovanje

Globokomorsko raziskovanje je raziskava fizikalnih, kemijskih in bioloških razmer na morskem dnu, v znanstvene ali komercialne namene.

Poglej Rod (biologija) in Globokomorsko raziskovanje

Goban

Goban (znanstveno ime Boletus) je ime za rod gliv iz družine cevark.

Poglej Rod (biologija) in Goban

Golobi

Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje).

Poglej Rod (biologija) in Golobi

Golobičarji

Golobičarji (znanstveno ime Russulales) so red gliv iz razreda Agaricomycetes (ki vključujejo rod Russula (golobica) in Lactarius (mlečnica) ter njihove sorodnike).

Poglej Rod (biologija) in Golobičarji

Golobičarke

Golobičarke (znanstveno ime Russulaceae) so družina gliv iz reda golobičarji.

Poglej Rod (biologija) in Golobičarke

Golobica

Golobica (znanstveno ime Russula) je rod gob v redu golobičarji.

Poglej Rod (biologija) in Golobica

Golosemenke

Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.

Poglej Rod (biologija) in Golosemenke

Gorgonoglavci

Gorgonoglavci (znanstveno ime Gorgonocephalidae) je družina morskih iglokožcev, ki je svoje ime dobila po mitološki pošasti gorgoni.

Poglej Rod (biologija) in Gorgonoglavci

Gosenica

Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.

Poglej Rod (biologija) in Gosenica

Govnačke

Govnačke (znanstveno ime Stercorariidae) so majhna družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Rod (biologija) in Govnačke

Gozdna spominčica

Gozdna spominčica (znanstveno ime Myosotis sylvatica) raste v listnatih, mešanih, redkeje pa v iglastih gozdovih.

Poglej Rod (biologija) in Gozdna spominčica

Grampozitivna bakterija

vraničnega prisada, ''Bacillus anthracis'', kot vijoličaste paličice v cerebrospinalnem vzorcu. Ostale celice so bele krvničke. Grampozitivne bakterije ali tudi po Gramu pozitivne bakterije so bakterije, ki po barvanju z metilvijoličnim in nadaljnjim razbarvanjem z etanolom in acetonom v procesu barvanja po Gramu ostanejo vijolično oziroma modro obarvane, kar je vidno pod mikroskopom.

Poglej Rod (biologija) in Grampozitivna bakterija

Grania

Grania je rod morskih črvov iz družine Enchytraeidae.

Poglej Rod (biologija) in Grania

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Rod (biologija) in Gregor Mendel

Grenivka

Grenivka (znanstveno ime Citrus x paradisi) je drevo iz rodu Citrus (družina rutičevk) in njegov sadež.

Poglej Rod (biologija) in Grenivka

Grenki goban

Grenki goban (znanstveno ime Boletus radicans) je neužitna in v Sloveniji zaščitena gliva iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Grenki goban

Griloblatoidi

Griloblatoidi (znanstveno ime Grylloblatodea) so majhen, razmeroma slabo poznan red žuželk s približno 25 opisanimi vrstami, ki živijo na velikih nadmorskih višinah v gorah Kitajske, Sibiriji, na Japonskem in zahodu ZDA ter Kanade.

Poglej Rod (biologija) in Griloblatoidi

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Poglej Rod (biologija) in Gripa

Grmiščna zverca

Grmiščna zverca (znanstveno ime Lestes barbarus) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po zahodnem in osrednjem delu Evrazije.

Poglej Rod (biologija) in Grmiščna zverca

Grozdičje

Grozdíčje ali ríbez (znanstveno ime Ribes) je rod okrog 150 vrst kritosemenk, in ga navadno obravnavamo kot edini rod v družini kosmuljevk (Grossulariaceae).

Poglej Rod (biologija) in Grozdičje

Gruj (rod)

Gruj (znanstveno ime Conger) je rod morskih rib iz družine Congridae.

Poglej Rod (biologija) in Gruj (rod)

Hahnova mamilarija

Hahnova mamilarija (znanstveno ime Mammillaria hahniana), tudi belolasa mamilarija, je ena od vrst kaktovk iz rodu Mammilaria, ki izvira iz sušnih predelov osrednje Mehike, iz pokrajin Queretaro in Guanajuato.

Poglej Rod (biologija) in Hahnova mamilarija

Helicobacter pylori

Helicobacter pylori je vrsta mikroaerofilnih gramnegativnih ukrivljenih ali spiralastih bacilov iz rodu Helicobacter s 4 do 7 polarnimi bički, ki z ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, povzroča vnetje želodčne sluznice in razjede v želodcu in dvanajstniku.

Poglej Rod (biologija) in Helicobacter pylori

Hemolimfa

Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.

Poglej Rod (biologija) in Hemolimfa

Henipavirus

Henipavirus je rod virusov z negativno RNK verigo v družini Paramyxoviridae v redu Mononegavirales. Rod vsebuje šest uveljavljenih vrst, in številne druge, ki jih še preučujejo.

Poglej Rod (biologija) in Henipavirus

Henry Hallett Dale

Sir Henry Hallett Dale, OM, GBE, PRS, angleški farmakolog in akademik, nobelovec, * 6. september 1875, London, Anglija, † 7. november 1968, London.

Poglej Rod (biologija) in Henry Hallett Dale

Hepacivirus

Hépacivírusi so rod virusov RNK iz družine flavivirusov, katerega predstavnik je virus hepatitisa C. Virus hepatitisa C je trenutno edini poznani virus iz tega rodu, ki okuži človeka.

Poglej Rod (biologija) in Hepacivirus

Herkul (hrošč)

Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Herkul (hrošč)

Hijene

Hijene (znanstveno ime Hyaenidae) so družina zveri, v katero uvrščamo štiri vrste, živeče v savanah in stepah Afrike ter jugozahodne Azije.

Poglej Rod (biologija) in Hijene

Hippocampus sarmaticus

Hippocampus sarmaticus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus slovenicus.

Poglej Rod (biologija) in Hippocampus sarmaticus

Hippocampus slovenicus

Hippocampus slovenicus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus sarmaticus.

Poglej Rod (biologija) in Hippocampus slovenicus

Hitlerjev brezokec

Hitlerjev brezokec (znanstveno ime Anophthalmus hitleri) je jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae), slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem.

Poglej Rod (biologija) in Hitlerjev brezokec

Hoacin

Hoacin ali ciganska kura (znanstveno ime Opisthocomus hoazin), znan tudi kot »smrdljivi ptič«, je tropska ptica, ki domuje v močvirjih in mangrovah Amazonke ter v delti reke Orinoko v Južni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Hoacin

Horvatova kuščarica

Horvatova, velebitska ali gorska kuščarica (znanstveno ime Iberolacerta horvathi) je plazilec iz družine kuščaric (Lacertidae).

Poglej Rod (biologija) in Horvatova kuščarica

Hostni teloh

Hostni teloh (znanstveno ime Helleborus dumetorum) je pomladanska strupena roža z zelenimi cvetovi, ki spada v rod telohov (Helleborus).

Poglej Rod (biologija) in Hostni teloh

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Poglej Rod (biologija) in Hrast

Hrastov turek

Hrastov turek (znanstveno ime Leccinum quercinum) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Hrastov turek

Hrčki

Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.

Poglej Rod (biologija) in Hrčki

Hrbtorožke

Hrbtorožke (znanstveno ime Notodontidae) je po vsem svetu razširjena družina srednje velikih nočnih metuljev (vešče) s približno 3500 znanimi vrstami (v Evropi je 35 vrst).

Poglej Rod (biologija) in Hrbtorožke

Hruševa mrežnica

Hruševa mrežnica (znanstveno ime Stephanitis pyri) je vrsta stenice iz družine mrežastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope, v Severni Afriki in Zahodni ter Srednji Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Hruševa mrežnica

Hruška (rod)

Hruška (znanstveno ime Pyrus) je rod dreves oz.

Poglej Rod (biologija) in Hruška (rod)

Hudourniki (družina)

Hudourniki (znanstveno ime Apodidae) so družina ptic, ki jo uvrščamo v istoimenski red (Apodiformes), sestavlja pa jo 113 danes živečih vrst v 19 rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Hudourniki (družina)

Ifrita kowaldi

Ifrita kowaldi je majhna žužkojeda ptica iz reda pevcev, endemična v deževnih gozdovih na Novi Gvineji.

Poglej Rod (biologija) in Ifrita kowaldi

INaturalist

iNaturalist je družbeno omrežje naravoslovcev, ljubiteljskih znanstvenikov in biologov, ki temelji na konceptu kartiranja in izmenjave opazovanj biotske raznovrstnosti po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in INaturalist

Incertae sedis

Incertae sedis (latinsko za »negotovega položaja«), okrajšano inc.

Poglej Rod (biologija) in Incertae sedis

Inia araguaiaensis

Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Inia araguaiaensis

Iris aphylla subsp. hungarica

Iris aphylla subsp.

Poglej Rod (biologija) in Iris aphylla subsp. hungarica

Istrska žagorožka

Istrska žagorožka (znanstveno ime Melitta tomentosa) je vrsta samotarske čebele iz rodu žagorožk (Melitta), ki živi na severu Sredozemlja.

Poglej Rod (biologija) in Istrska žagorožka

Jabolčni zavijač

Jabolčni zavijač (znanstveno ime Cydia pomonella) je sadni škodljivec iz družine listnih zavijačev.

Poglej Rod (biologija) in Jabolčni zavijač

Jagodnjak

Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic.

Poglej Rod (biologija) in Jagodnjak

Jaguar

Jáguar (znanstveno ime Panthera onca) je največja mačka v Južni in Srednji Ameriki ter edini predstavnik vrste iz rodu Panthera v Amerikah.

Poglej Rod (biologija) in Jaguar

Jastrebi Novega sveta

Jastrebi Novega sveta (znanstveno ime Cathartidae) so družina ptic iz reda ujed, razširjena predvsem po južnem delu Novega sveta (Amerik).

Poglej Rod (biologija) in Jastrebi Novega sveta

Javor

Javor (znanstveno ime Acer) je rod dreves ali grmičevja.

Poglej Rod (biologija) in Javor

Jazbec

Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.

Poglej Rod (biologija) in Jazbec

Ježerilci

Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).

Poglej Rod (biologija) in Ježerilci

Ježi

Ježi (znanstveno ime Erinaceidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Afriki.

Poglej Rod (biologija) in Ježi

Jelša (rod)

Jelša (znanstveno ime Alnus) je rod listopadnih dreves iz družine brezovk.

Poglej Rod (biologija) in Jelša (rod)

Jelka (rod)

Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.

Poglej Rod (biologija) in Jelka (rod)

Jesen (drevo)

Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.

Poglej Rod (biologija) in Jesen (drevo)

Jesetri

Jesetri (znanstveno ime Acipenseridae) so družina rib žarkoplavutaric, v katero uvrščamo 22 vrst v štirih rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Jesetri

Jetrnik

Jetrnik (znanstveno ime Hepatica) je rod rastlin iz družine zlatičevk.

Poglej Rod (biologija) in Jetrnik

Josephus Nicolaus Laurenti

Josephus Nicolaus Laurenti, avstrijski naravoslovec, * 4. december 1735, Dunaj, † 17. februar 1805.

Poglej Rod (biologija) in Josephus Nicolaus Laurenti

Jovan Hadži

Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.

Poglej Rod (biologija) in Jovan Hadži

Jules Bordet

Jules Bordet (polno ime Jules Jean Baptiste Vincent Bordet), belgijski bakteriolog, * 13. junij, 1870, Soignies, Hainaut, Belgija, † 6. april, 1961, Bruselj, Belgija.

Poglej Rod (biologija) in Jules Bordet

Kače

Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Poglej Rod (biologija) in Kače

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Poglej Rod (biologija) in Kačji pastirji

Kaki

Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) je vrsta drevesa iz rodu ebenovec (Diospyros).

Poglej Rod (biologija) in Kaki

Kama (antilopa)

Kama (znanstveno ime Alcelaphus buselaphus), znana tudi kot kongoni, je afriška antilopa.

Poglej Rod (biologija) in Kama (antilopa)

Kamele

Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).

Poglej Rod (biologija) in Kamele

Kameleonska kača

Kameleonska kača (znanstveno ime Enhydris gyii) je vrsta strupenjače, ki živi na indonezijskem otoku Borneo, njena značilnost pa je spontano spreminjanje barve.

Poglej Rod (biologija) in Kameleonska kača

Kanadska gos

Kanadska gos (znanstveno ime Branta canadensis) spada v rod Branta (gos), katerega vrste odlikuje pretežno črno perje, medtem ko je perje vrst iz rodu Anser sivo.

Poglej Rod (biologija) in Kanadska gos

Kandidoza

Kandidoza ali kandidiaza je glivična okužba s katerokoli vrsto glivic iz rodu Candida (kandida).

Poglej Rod (biologija) in Kandidoza

Kaprosuchus

Kaprosuchus je izumrl rod arhozavrov, podoben krokodilom sorodnim plazilcem iz družine Mahajangasuchidae.

Poglej Rod (biologija) in Kaprosuchus

Karel Zois

Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.

Poglej Rod (biologija) in Karel Zois

Karnotaver

Karnotaver (znanstveno ime Carnotaurus) je rod teropodnih dinozavrov, ki so živeli v Južni Ameriki v obdobju pozne krede, pred 72 do 69,9 miljona let.

Poglej Rod (biologija) in Karnotaver

Kazuar

Kazuár oz.

Poglej Rod (biologija) in Kazuar

Kazuarji

Kazuárji in kázuarji (znanstveno ime Casuariidae) so družina noju podobnih ptic iz reda avstralskih tekačev (Casuariiformes).

Poglej Rod (biologija) in Kazuarji

Kigelia africana

Kigelia je rod cvetočih rastlin iz družine Bignoniaceae.

Poglej Rod (biologija) in Kigelia africana

Kinoto

Kinoto (znanstveno ime Citrus x aurantium myrtifolia)) je agrum iz rodu Citrus (družina Rutaceae). Strokovnjaki si niso enotni o njegovem izvoru. Prevladuje mnenje, da gre za mutacijo v razvoju grenke pomaranče, ki je s časom privedla do današnje obstojne in strokovno opredeljene varietete.

Poglej Rod (biologija) in Kinoto

Kitovec

Kitovec, tudi orjaški kitovec (znanstveno ime Rhincodon typus), je počasi plavajoč morski pes, ki se prehranjuje filtratorsko in je največja danes živeča vrsta rib.

Poglej Rod (biologija) in Kitovec

Kivi (ptica)

Kívi (znanstveno ime Apteryx) je edini rod ptičev iz družine kivijev (Apterygidae). Živi samo na Novi Zelandiji. To družino so tradicionalno uvrščali v red nojevcev, po trenutno sprejeti klasifikaciji pa predstavlja samostojen red kivijev (Apterygiformes). Te nenavadne živali so morda kdaj živele tudi v drugih delih sveta, zdaj pa jih ni moč najti nikjer drugje kot na novozelandskem otočju.

Poglej Rod (biologija) in Kivi (ptica)

Klementina (agrum)

Klementina (znanstveno ime (Citrus × aurantium)) je vrsta drevesa iz rodu Citrus (družina rutičevk) in njegov sadež.

Poglej Rod (biologija) in Klementina (agrum)

Kleptoplastija

rodu ''Halimeda'', pri tem pa integrira algine kloroplaste v svoje telo. Kleptoplastija ali kleptoplastidija (grško: kleptein - krasti + plastid) je simbiotični fenomen, pri katerem organizmi plastide (največkrat kloroplaste) alg, s katerimi se prehranjujejo, integrirajo v somatske celice in jih uporabljajo v svojih presnovnih procesih.

Poglej Rod (biologija) in Kleptoplastija

Kljunači

Kljunači (znanstveno ime Scolopacidae) so družina ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Rod (biologija) in Kljunači

Kljunaš

Kljunaš (znanstveno ime Ornithorhynchus anatinus) je delno vodni sesalec iz reda stokovcev, razširjen po vodotokih vzhodnega dela Avstralije vključno s Tasmanijo.

Poglej Rod (biologija) in Kljunaš

Kljunaši

Kljunaši (znanstveno ime Ornithorhynchidae) so ena izmed zadnjih dveh še živečih družin v redu stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.

Poglej Rod (biologija) in Kljunaši

Kljunati ježki

Kljunàti jéžki (znanstveno ime Tachyglossidae) so poleg kljunašev zadnji predstavniki stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.

Poglej Rod (biologija) in Kljunati ježki

Kljunati kiti

Kljunati kiti (znanstveno ime Ziphiidae) so družina kitov, ki zajema okrog 20 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Kljunati kiti

Kljunorožci (družina)

Kljunorožci (znanstveno ime Bucerotidae) so družina ptic iz istoimenskega reda, razširjena po tropskih predelih Starega sveta.

Poglej Rod (biologija) in Kljunorožci (družina)

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Rod (biologija) in Klopi

Koala

Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.

Poglej Rod (biologija) in Koala

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Rod (biologija) in Kobilice

Koda EPPO

Koda EPPO ali oznaka EPPO je enolični identifikator za taksone v podatkovni zbirki organizmov, pomembnih za poljedelstvo in varstvo rastlin, ki jo razvija ter vzdržuje Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO).

Poglej Rod (biologija) in Koda EPPO

Kolenhim

Kolenhim je tip opornega tkiva pri rastlinah, ki ga sestavljajo nekoliko podaljšane žive celice z okrepljenimi primarnimi celičnimi stenami.

Poglej Rod (biologija) in Kolenhim

Komar mrzličar

Komar mrzličar ali mrzličar je skupno ime za več kot 400 vrst komarjev (Culicidae) iz rodu Anopheles.

Poglej Rod (biologija) in Komar mrzličar

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Rod (biologija) in Komarji

Kombava

Kombava (znanstveno ime Citrus x hystrix) je agrum iz rodu Citrus (družina Rutaceae).

Poglej Rod (biologija) in Kombava

Kompsognat

Kompsognat ali manj pravilneje komposognat (znanstveno ime Compsognathus) (grško kompsos/κομψός; "eleganten" in gnathos/γνάθος; "čeljust") je rod majhnih dvonožnih (bipedalnih) in mesojedih teropodov (Theropoda).

Poglej Rod (biologija) in Kompsognat

Koobi Fora

Koobi Fora /ˈkuːbi ˈfɔːrə/ se nanaša predvsem na regijo okoli grebena Koobi Fora, ki je na vzhodni obali Turkanskega jezera na ozemlju nomadskega ljudstva Gabbra.

Poglej Rod (biologija) in Koobi Fora

Koprenarke

Koprenarke (znanstveno ime Cortinariaceae) so velika družina gliv iz rodu listarjev.

Poglej Rod (biologija) in Koprenarke

Kosalj

Kosalj (znanstveno ime Abramis ballerus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Rod (biologija) in Kosalj

Kosmulja

Kosmúlja (znanstveno ime Ribes uva-crispa; syn. R. grossularia) je grmovnica iz rodu grozdičja.

Poglej Rod (biologija) in Kosmulja

Kostanjevka

Kostanjevka (znanstveno ime Boletus badius, prej Xerocomus badius) je užitna goba iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Kostanjevka

Kovačnik

Kovačnik (znanstveno ime Lonicera caprifolium) je vrsta listopadne ovijalke, ki spada v rod kosteničevje (Lonicera) in družino kovačnikovk (Caprifoliaceae).

Poglej Rod (biologija) in Kovačnik

Kozmeja

Kozmeja (znanstveno ime Cosmos) je rod okrog 20 do 26 vrst enoletnih rastlin in trajnic v družini Asteraceae (nebinovke).

Poglej Rod (biologija) in Kozmeja

Kozmopolit (biogeografija)

Kozmopolit (grško κόσμος (kosmos) - svet + πολις (polis) - mesto, ljudje, meščanstvo) je v biogeografiji vrsta ali višja taksonomska kategorija (rod, družina, red itd.), katere predstavnike lahko v grobem najdemo po vsem svetu (kozmopolitska porazdelitev).

Poglej Rod (biologija) in Kozmopolit (biogeografija)

Kozorog

Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.

Poglej Rod (biologija) in Kozorog

Kraški škrgonožec

Kraški škrgonožec (znanstveno ime Chirocephalus croaticus) je vrsta sladkovodnih rakov iz reda škrgonožcev.

Poglej Rod (biologija) in Kraški škrgonožec

Kragulj (rod)

Kragulj (znanstveno ime Accipiter) je rod ptic ujed iz družine kraguljev.

Poglej Rod (biologija) in Kragulj (rod)

Kragulji

Kragulji (znanstveno ime Accipitridae) so ena od treh družin v redu Accipitriformes in je družina majhnih do velikih ptic z močno kljukastimi kljuni in spremenljivo morfologijo, ki temelji na prehrani.

Poglej Rod (biologija) in Kragulji

Kranjska bunika

Kranjska bunika (znanstveno ime Scopolia carniolica), tudi kranjski volčič, je strupena rastlina iz družine razhudnikovk z rdečkasto rjavimi cvetovi na dolgih, visečih pecljih.

Poglej Rod (biologija) in Kranjska bunika

Kranjski ovnič

Kranjski ovnič (znanstveno ime Zygaena carniolica) je dnevno aktiven nočni metulj iz družine ovničev, ki živi v večjem delu Evrope, razen njenega skrajnega severa.

Poglej Rod (biologija) in Kranjski ovnič

Kratkotipalčnice

Kratkotipalčnice (znanstveno ime Caelifera) so velika skupina kobilic, ki jo obravnavamo na nivoju podreda, vanjo pa uvrščamo okrog 11.000 danes živečih opisanih vrst v 2.400 rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Kratkotipalčnice

Kresnice (hrošči)

Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.

Poglej Rod (biologija) in Kresnice (hrošči)

Kril

Kril (znanstveno ime Euphausiacea) je red višjih rakov s približno 110 opisanimi vrstami, ki živijo v vseh svetovnih oceanih.

Poglej Rod (biologija) in Kril

Kriptobioza

Kriptobioza (grško kryptós - skrit + biosis - življenje), tudi anabioza, je stanje neaktivnosti presnove (metabolizma) v živih bitjih, do katere pride zaradi neugodnih pogojev v okolju, kot so suša, zmrzovanje in pomanjkanje kisika.

Poglej Rod (biologija) in Kriptobioza

Kroghovo načelo

Schack August Steenberg Krogh Kroghovo načelo je eno osrednjih načel v eksperimentalni biologiji, predvsem fiziologiji, pa tudi drugih podpodročjih, ki uporabljajo primerjalne metode proučevanja živih sistemov.

Poglej Rod (biologija) in Kroghovo načelo

Krti

Krti (znanstveno ime Talpidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Severni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Krti

Kukmak

Kukmaki (znanstveno ime Agaricus) so rod gob iz družine Agaricaceae (kukmarke).

Poglej Rod (biologija) in Kukmak

Kukmarke

Kukmarke (znanstveno ime Agaricaceae) so gobja družina iz reda lističark (Agaricales).

Poglej Rod (biologija) in Kukmarke

Kumkvat

Kumkvat (znanstveno ime Citrus japonica) je en od križancev majhnih agrumov iz družine Rutaceae, katerega taksonomija in klasifikacija je predmet strokovne presoje med botaniki.

Poglej Rod (biologija) in Kumkvat

Labodi

Labódi (znanstveno ime Cygnus) so rod velikih vodnih ptic iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race.

Poglej Rod (biologija) in Labodi

Labrus

Labrus je rod morskih rib iz družine ustnač, v katerega so bile doslej uvrščene štiri vrste.

Poglej Rod (biologija) in Labrus

Lactarius indigo

Lactarius indigo je široko razširjena gliva iz družine golobičarke, ki raste na območju Severne in Srednje Amerike ter Vzhodne Azije.

Poglej Rod (biologija) in Lactarius indigo

Lactobacillus acidophilus

Lactobacillus acidophilus je vrsta bakterije, ki spada v rod laktobacilov.

Poglej Rod (biologija) in Lactobacillus acidophilus

Lastovičarji

Lástovičarji (znanstveno ime Papilionidae) so družina velikih dnevnih metuljev, v katero uvrščamo približno 550 opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Lastovičarji

Lastovke

Lastovke (znanstveno ime Hirundinidae) so družina ptic pevk, v katero uvrščamo 83 vrst, prilagojenih za lov na žuželke v letu.

Poglej Rod (biologija) in Lastovke

Lawsonova pacipresa

Lawsonova pacipresa (znanstveno ime Chamaecyparis lawsoniana) je vrsta rodu Chamaecyparis (pacipresa), ki spada v družino cipresovk (Cupressaceae), pripadnic reda borovcev (Pinales).

Poglej Rod (biologija) in Lawsonova pacipresa

Lens (razločitev)

Lens je lahko.

Poglej Rod (biologija) in Lens (razločitev)

Lepi srčki

Lepi srčki (znanstveno ime Lamprocapnos spectabilis) je okrasna trajnica iz družine makovk, edina vrsta iz rodu Lamprocapnos, ki izvira iz Sibirije, severne Kitajske, Koreje in Japonske, od tam pa so jo kasneje zanesli po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Lepi srčki

Leponogi goban

Leponogi goban (znanstveno ime Boletus calopus) je neužitna gliva iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Leponogi goban

Leptostraki

Leptostraki (znanstveno ime Leptostraca, iz grških besed za tanek in lupina) so red majhnih morskih rakov.

Poglej Rod (biologija) in Leptostraki

Leteča veverica

Leteča veverica (znanstveno ime Glaucomys volans) je ena od dveh vrst rodu Glaucomys. Druga je nekoliko večja vrsta Glaucomys sabrinus. Leteča veverica ne leti v pravem pomenu besede, ampak lahko prejadra velike razdalije od drevesa do drevesa s pomočjo letalne kožice.

Poglej Rod (biologija) in Leteča veverica

Leteče lisice

Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.

Poglej Rod (biologija) in Leteče lisice

Levitev

Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.

Poglej Rod (biologija) in Levitev

Libanonska cedra

Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.

Poglej Rod (biologija) in Libanonska cedra

Limeta

Liméta je skupno ime podobnih križancev agrumov iz rodu Citrus, družine Rutaceae). Limete (prejšnje znanstveno ime Citrus aurantifolia), so morda križanec med limono in citrono, vendar si strokovnjaki niso enotni o prvotnem izvoru. Prevladuje mnenje, da gre za večkratno križanje med raznimi citrusi, kar je privedlo do današnjih samostojnih dreves, ki se razmnožuje s potaknjenci.

Poglej Rod (biologija) in Limeta

Limona

Limóna (znanstveno ime Citrus x limon) je drevo iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in njegov sadež.

Poglej Rod (biologija) in Limona

Linda B. Buck

Linda B. Buck, ameriška molekularna biologinja, nobelovka, * 29. januar 1947, Seattle, Washington, Združene države Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Linda B. Buck

Lipa

Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.

Poglej Rod (biologija) in Lipa

Lipani

Lipani (znanstveno ime Thymallinae), ki vsebuje en sam rod Thymallus, je poddružina rib kostnic, ki avtohtono poseljuje vode zmernega in severnega pasu Evrope, Azije in Severne Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Lipani

Lisasta hijena

Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.

Poglej Rod (biologija) in Lisasta hijena

Lisičjakovke

Lisičjákovke (znanstveno ime Lycopodiaceae) so družina primitivnih cevnic.

Poglej Rod (biologija) in Lisičjakovke

Listerije

Listerije (lat. Listeria) so rod grampozitivnih paličastih bakterij, ki šteje 6 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Listerije

Listne uši

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.

Poglej Rod (biologija) in Listne uši

Listni zavijači

Listni zavijači (znanstveno ime Tortricidae) so velika družina nočnih metuljev in edina družina v naddružini zavijačev (Tortricoidea).

Poglej Rod (biologija) in Listni zavijači

Lovorovke

Lovorovke (znanstveno ime Lauraceae) so družina kritosemenk, v katero spadajo številne v gospodinjstvu uporabne rastline, kot so rod Cinnamomum (za pridobivanje cimeta), vrsta Persea americana (avokadovec, kot avokado v prehrani) in rod Laurus (lovor, kot začimba).

Poglej Rod (biologija) in Lovorovke

Lučnik

Lučniki (Verbascum) so rod rastlin iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae).

Poglej Rod (biologija) in Lučnik

Luskavec

Luskavec (znanstveno ime Lepidodendron) je izumrli rod drevesaste praprotnice.

Poglej Rod (biologija) in Luskavec

Maščobno telesce

Obarvane celice maščobnega telesca žuželke pod mikroskopom Maščobno telesce (Corpus adiposum) je razpršeno tkivo oz.

Poglej Rod (biologija) in Maščobno telesce

Macaca munzala

Macaca munzala je dokaj velika opica z relativno kratkim repom, ki spada v rod makakov.

Poglej Rod (biologija) in Macaca munzala

Macropus

Macropus je rod vrečarjev iz družine Macropodidae.

Poglej Rod (biologija) in Macropus

Mahovnjaki

Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).

Poglej Rod (biologija) in Mahovnjaki

Mak

Mak (znanstveno ime Papaver) je rod kritosemenk iz družine makovk, v katerega uvrščamo 70 do 100 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Mak

Mala flora Slovenije

Mala flora Slovenije (s podnaslovom Ključ za določanje praprotnic in semenk) je slovenski priročnik za identifikacijo praprotnic in višjih rastlin, ki rastejo na ozemlju Slovenije.

Poglej Rod (biologija) in Mala flora Slovenije

Mali madagaskarski tenrek

Mali madagaskarski tenrek (znanstveno ime Echinops telfairi) je sesalec iz družine tenrekov in pritlikavih vidrovk ter edina vrsta iz rodu Echinops.

Poglej Rod (biologija) in Mali madagaskarski tenrek

Mali modrač

Mali modrač (znanstveno ime Orthetrum coerulescens) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.

Poglej Rod (biologija) in Mali modrač

Mali podkvasti hudournik

Máli pôdkvasti hudoúrnik (znanstveno ime Hirundapus caudacutus) je velik hudournik iz družine hudournikov (Apodidae), poddružine in plemena iglorepih hudournikov (Chaeturinae, Chaeturini).

Poglej Rod (biologija) in Mali podkvasti hudournik

Mali vinski veščec

Mali vinski veščec (znanstveno ime Deilephila porcellus) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, ki je razširjena po Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Mali vinski veščec

Mandarina

Mandarina (znanstveno ime Citrus reticulata) je drevo in plod agruma iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in sicer ena od izvirnih treh vrst, skupaj s citrono in pomelom.

Poglej Rod (biologija) in Mandarina

Mandljevec

Mandljevec (znanstveno ime Prunus dulcis) spada v rod sliv (Prunus) iz družine rožnic; znotraj rodu Prunus, je klasificiran v podrod Amygdalus (mandljevec).

Poglej Rod (biologija) in Mandljevec

Marelica

Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).

Poglej Rod (biologija) in Marelica

Marmorna mačka

Marmorna mačka (znanstveno ime Pardofelis marmorata) je majhna divja mačka, ki prebiva na območju od vzhodne Himalaje do Jugovzhodne Azije, kjer naseljuje gozdove vse do nadmorske višine 2500 metrov.

Poglej Rod (biologija) in Marmorna mačka

Max Delbrück

Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Max Delbrück

Medarski jazbec

Medarski jazbec (znanstveno ime Mellivora capensis) je sesalec, razširjen v Afriki, jugozahodni Aziji in na indijski podcelini.

Poglej Rod (biologija) in Medarski jazbec

Medosesi

Medosesi (znanstveno ime Nectariniidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta in delu Avstralije.

Poglej Rod (biologija) in Medosesi

Medosledci

Medosledci (znanstveno ime Indicatoridae) so družina ptic iz reda plezalcev, razširjena po tropskih predelih Starega sveta in Himalaji.

Poglej Rod (biologija) in Medosledci

Melona

Melóna, tudi dínja (znanstveno ime Cucumis melo), je kulturna rastlina iz družine bučevk s plazečim se steblom, pa tudi njen plod, ki se ga pogosto napačno uvršča med zelenjavo, čeprav gre za sadje.

Poglej Rod (biologija) in Melona

Melonarji

Melonarji (znanstveno ime Melocactus) so rod kaktusovk, ki obsega približno 24 vrst in 10 heterotipskih podvrst.

Poglej Rod (biologija) in Melonarji

Meta (rastlina)

Meta (znanstveno ime Mentha) (iz grščine míntha, Linear B mi-ta) je rod cvetočih rastlin v družini ustnatic (Lamiaceae).

Poglej Rod (biologija) in Meta (rastlina)

Metalotionein

Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.

Poglej Rod (biologija) in Metalotionein

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Rod (biologija) in Metulji

Mišaki

Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae.

Poglej Rod (biologija) in Mišaki

Miši

Miši (znanstveno ime Muridae) so velika družina sesalcev iz reda glodavcev, razširjenih predvsem po Starem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Miši

Migalica

Migalica (znanstveno ime Briza) je rod trav, ki uspevajo v zmernem podnebju severne poloble V rod je vključenih okoli 12 vrst, med katerimi so najpomembnejše.

Poglej Rod (biologija) in Migalica

Mladoletnice

Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Mladoletnice

Mlečkovke

Mlečkovke (znanstveno ime Euphorbiaceae) je velika družina rastlin, v kateri je 300 rodov in okoli 7.500 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Mlečkovke

Mlečnica

Mlečnica (znanstveno ime Lactarius) je rod gliv iz družine golobičarke, ki ga sestavlja okoli 400 različnih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Mlečnica

Močeradi in pupki

Močeradi in pupki (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami.

Poglej Rod (biologija) in Močeradi in pupki

Močerilarji

Močerilarji (znanstveno ime Proteidae) je družina vodnih dvoživk, ki pripadajo redu repati krkoni (Caudata).

Poglej Rod (biologija) in Močerilarji

Močvirska kačunka

Močvirska kačunka (znanstveno ime Calla palustris) je rastlina iz družine kačnikovk in edina predstavnica rodu kal (kačunk).

Poglej Rod (biologija) in Močvirska kačunka

Močvirske podlasice

Norka (''Mustela lutreola'') Močvirske podlasice so temno obarvani, polvodni, mesojedi sesalci iz rodov Neovison in Mustela v družini kun (Mustelidae), ki vključuje tudi druge podlasice, vidre in bele dihurje.

Poglej Rod (biologija) in Močvirske podlasice

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Poglej Rod (biologija) in Modri bleščavec

Modroobročkasta hobotnica

Rod modroobročkastih hobotnic (znanstveno ime Hapalochlaena) združuje vsaj tri vrste hobotnic, ki prebivajo v morskih plitvinah v Tihem in Indijskem oceanu, natančneje v območju, ki se razteza od Japonske do Avstralije.

Poglej Rod (biologija) in Modroobročkasta hobotnica

Moe

Moe (znanstveno ime Dinornithiformes) so izumrl red neletečih ptičev staročeljustnic.

Poglej Rod (biologija) in Moe

Morske kače

Morske kače (znanstveno ime Hydrophiinae) so strupene kače iz družine strupenih gožev, ki so se prilagodile življenju v vodi.

Poglej Rod (biologija) in Morske kače

Morske spake

Morske spake (znanstveno ime Lophiidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v Arktičnem, Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu z morji.

Poglej Rod (biologija) in Morske spake

Morske strige

Morske strige (znanstveno ime Nereididae, nekoč zapisano tudi kot Nereidae) so družina mnogoščetincev, ki združuje okrog 500 danes znanih vrst, ki večinoma poseljujejo morske habitate; od tega je v Jadranu znanih 21 vrst, v njegovem slovenskem delu pa 14.

Poglej Rod (biologija) in Morske strige

Morski listi

Morski listi (znanstveno ime Soleidae) so družina rib, ki združuje morske ter sladkovodne vrste rib.

Poglej Rod (biologija) in Morski listi

Morski pajki

Morski pajki (znanstveno ime Majidae) so družina rakovic, v katero spada okoli 700 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Morski pajki

Motovilec

Motovilec (Valerianella) je rod rastlin iz družine kovačnikovk (Caprifoliaceae).

Poglej Rod (biologija) in Motovilec

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Rod (biologija) in Mravlje

Mrzlica denga

Mrzlica denga, znana tudi kot kostolomna mrzlica, pogovorno denga, je tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge.

Poglej Rod (biologija) in Mrzlica denga

Muha cece

Muhe cece so velike pikajoče muhe iz Afrike, ki se hranijo s krvjo vretenčarjev.

Poglej Rod (biologija) in Muha cece

Muharji

Muharji (znanstveno ime Muscicapidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Starem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Muharji

Munec

Munec (znanstveno ime Eriophorum) je rod ostričevk, v katerega uvrščamo okrog 25 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Munec

Mycobacterium leprae

Mycobacterium leprae (tudi Hansenov bacil), je bakterija, ki povzroča gobavost.

Poglej Rod (biologija) in Mycobacterium leprae

Naegleria fowleri

Naegleria fowleri (tudi zemeljska ameba) je prostoživeč parazitski ameboidni protist iz rodu Naegleria, ki pri človeku povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz.

Poglej Rod (biologija) in Naegleria fowleri

Najezdniki

Najezdniki (znanstveno ime Aphelinidae) so srednje velika družina parazitskih osic, v katero je vključenih okoli 1160 opisanih vrst v okoli 35 rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Najezdniki

Nanduji

Nanduji (znanstveno ime Rheidae) so družina ptic staročeljustnic iz Južne Amerike, edina družina reda ameriških tekačev, v katero uvrščamo samo en rod, Rhea, z dvema vrstama: večjim ameriškim nandujem in manjšim Darwinovim nandujem.

Poglej Rod (biologija) in Nanduji

Naravni park Strandža

Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².

Poglej Rod (biologija) in Naravni park Strandža

Narcisa

Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm.

Poglej Rod (biologija) in Narcisa

Nautilina

Nautilina so podred glavonožcev, od konca triasa edini še živeč podred brodnikov (Nautiloidea) po klasifikaciji, ki jo je razvil ruski paleontolog V.N. Šimanski.

Poglej Rod (biologija) in Nautilina

Navadna jagodičnica

Navadna jagodičnica (znanstveno ime Arbutus unedo) spada v družino vresovke (Ericaceae).

Poglej Rod (biologija) in Navadna jagodičnica

Navadna osa

♂ Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.

Poglej Rod (biologija) in Navadna osa

Navadni šimpanz

Navadni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes) je vrsta opic iz rodu šimpanzov.

Poglej Rod (biologija) in Navadni šimpanz

Navadni polh

Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Navadni polh

Navadni rman

Navadni rman (znanstveno ime Achillea millefolium) je cvetnica iz družine nebinovk, izvorno razširjena po vsej severni polobli.

Poglej Rod (biologija) in Navadni rman

Navadni tulipanovec

Navadni tulipanovec (znanstveno ime Liriodendron tulipifera) je drevo, ki izvira iz jugovzhodnega dela Severne Amerike, a je bilo kasneje kot okrasno drevo razširjeno po celem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Navadni tulipanovec

Nebinovke

Nebínovke (znanstveno ime Asteraceae, staro ime Compositae) so največja družina rastlin iz redu košarnic.

Poglej Rod (biologija) in Nebinovke

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.

Poglej Rod (biologija) in Nektar

Nektur

Nektur (znanstveno ime Necturus) je rod dvoživk, ki poseljuje površinske vode vzhodnega dela Združenih držav Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Nektur

Nemška osa

Nemška osa (znanstveno ime Vespula germanica) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.

Poglej Rod (biologija) in Nemška osa

Neprave sovke

Neprave sovke (znanstveno ime Erebidae) so družina nočnih metuljev iz naddružine sovk, v katero uvrščamo približno 24.500 danes znanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Neprave sovke

Nicolaus Michael Oppel

Nicolaus Michael Oppel, nemški naravoslovec, * 7. december 1782, † 16. februar 1820, Schönficht, današnji Smrkovec, Češka.

Poglej Rod (biologija) in Nicolaus Michael Oppel

Njorke

Njorke (znanstveno ime Alcidae) so družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Rod (biologija) in Njorke

Nožničarka

Nožničarka (znanstveno ime Volvariella) so rod gliv iz družine ščitarke (Pluteaceae).

Poglej Rod (biologija) in Nožničarka

Noctua

Noctua je rod nočnih metuljev iz družine sovk.

Poglej Rod (biologija) in Noctua

Noj

Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.

Poglej Rod (biologija) in Noj

Noj (rod)

Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.

Poglej Rod (biologija) in Noj (rod)

Norovirus

Norovirusi so rod virusov iz družine Caliciviridae, ki povzročajo večino nebakterijskih epidemičnih gastroenteritisov.

Poglej Rod (biologija) in Norovirus

Nosorogi

Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.

Poglej Rod (biologija) in Nosorogi

Nutrija

Nutrija ali bobrovka (znanstveno ime Myocastor coypus) je velik rastlinojedi glodavec, edini predstavnik rodu Myocastor in družine Myocastoridae.

Poglej Rod (biologija) in Nutrija

Nyctereutes

Nyctereutes je rod psov, ki se je najverjetneje razvil pred sedem do deset milijoni let.

Poglej Rod (biologija) in Nyctereutes

Ošpice

Óšpice (latinsko morbilli) so nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov.

Poglej Rod (biologija) in Ošpice

Ožepek

Ožepek, tudi ožep, (znanstveno ime Hyssopus) je rod približno 10–12 vrst zelnatih ali delno olesenelih rastlin iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz področja od vzhodnega Sredozemlja do osrednje Azije.

Poglej Rod (biologija) in Ožepek

Obregonia denegrii

Obregonia denegrii oz.

Poglej Rod (biologija) in Obregonia denegrii

Ogorčice koreninske pegavosti

Ogorčice koreninske pegavosti (znanstveno ime Pratylenchus) so rod nematodov iz družine Pratylenchidae, znane kot zajedavci na podzemnih delih rastlin (v kmetijstvu »ogorčice«).

Poglej Rod (biologija) in Ogorčice koreninske pegavosti

Ogorčice koreninskih šišk

Ogorčice koreninskih šišk (znanstveno ime Meloidogyne) so rod nematodov iz družine Heteroderidae, znane kot zajedavci v koreninskem sistemu višjih rastlin, ki so zaradi prehranjevanja na številnih vrstah kulturnih rastlin pomembni kmetijski škodljivci.

Poglej Rod (biologija) in Ogorčice koreninskih šišk

Oljkovke

Oljkovke (znanstveno ime Oleaceae), družina rastlin z okoli 600 vrstami v tropih in zmernih predelih, manjkajo v tihomorskih predelih.

Poglej Rod (biologija) in Oljkovke

Opice Starega sveta

Opice Starega sveta je običajno ime za družino primatov, taksonomsko znanih kot Cercopithecidae.

Poglej Rod (biologija) in Opice Starega sveta

Opraševanje

Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.

Poglej Rod (biologija) in Opraševanje

Orel

Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Orel

Orjaška gozdna svinja

Orjaška gozdna svinja (znanstveno ime Hylochoerus meinertzhageni) je edina vrsta, ki pripada rodu Hylochoerus.

Poglej Rod (biologija) in Orjaška gozdna svinja

Orjaški dežnik

Orjaški dežnik (znanstveno ime Macrolepiota procera) je užitna goba iz rodu Macrolepiota (dežnikaric).

Poglej Rod (biologija) in Orjaški dežnik

Osliči

''Macruronus novaezelandiae'' Osliči (znanstveno ime Merlucciidae) so družina morskih rib, ki poseljujejo Atlantski in Tihi ocean.

Poglej Rod (biologija) in Osliči

Ostvarji

Ostvarji (znanstveno ime Xiphosura) so starodaven red morskih členonožcev, ki jih uvrščamo med praskrluparje.

Poglej Rod (biologija) in Ostvarji

Otus

Otus je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Rod (biologija) in Otus

Ovratniški plavač

Ovratniški plavač (znanstveno ime Graphoderus bilineatus) je vrsta hrošča iz družine kozakov, razširjena po Severni in Srednji Evropi.

Poglej Rod (biologija) in Ovratniški plavač

Paščipalci

Paščipalci ali psevdoškorpijoni (znanstveno ime Pseudoscorpiones) so red majhnih pajkovcev, v katerega uvrščamo okrog 3.300 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Paščipalci

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Rod (biologija) in Pajki

Palpigradi

Palpigradi so majhen red pajkovcev, v katerega uvrščamo približno 80 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Palpigradi

Pasasti kamenjak

Pasasti kamenjak (znanstveno ime Sympetrum pedemontanum) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena v širokem pasu od Zahodne Evrope do Vzhodne Azije.

Poglej Rod (biologija) in Pasasti kamenjak

Pastirice

Pastirice (znanstveno ime Motacillidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Pastirice

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Pedici

Pegaste sove

Pegaste sove (znanstveno ime Tytonidae) so ena od dveh družin ptic iz reda sov (druga so prave sove), razširjena po večini sveta.

Poglej Rod (biologija) in Pegaste sove

Pegatke

Pegatke (znanstveno ime Numididae) so majhna družina ptic iz reda kur, izvorno razširjene v podsaharski Afriki.

Poglej Rod (biologija) in Pegatke

Pekariji

Pekariji ali svinje popkarice (znanstveno ime Tayassuidae) so družina prašičem podobnih sodoprstih kopitarjev, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Pekariji

Pelargonija

Pelargónija (znanstveno ime Pelargonium) je rod rastlin z živopisanimi cvetovi, ki povečini izvirajo iz Južne Afrike (okrog 220 do 280 vrst), ostale pa izvirajo iz tropske Afrike, prednje Azije in Avstralije ter nekaterih otokov Indijskega oceana.

Poglej Rod (biologija) in Pelargonija

Penicilin G

Penicilín G ali benzilpenicilin je prvi odkriti naravni antibiotik in je začetnik razvoja tako imenovanih penicilinskih antibiotikov, to je skupine antibiotikov, katerih kemijska zgradba vsebuje β-laktam.

Poglej Rod (biologija) in Penicilin G

Penicilini

Osnovna struktura penicilinov. Na mestu "R" se nahajajo različne strukture. Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora.

Poglej Rod (biologija) in Penicilini

Penicillium chrysogenum

Penicillium chrysogenum, prej Penicillium notatum, je zelo razširjena vrsta plesni iz rodu Penicillium (čopičasta plesen).

Poglej Rod (biologija) in Penicillium chrysogenum

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Poglej Rod (biologija) in Perm

Perunika

Perunika ali iris (znanstveno ime Iris) je rod cvetočih rastlin z razkošnimi cvetovi, ki vsebuje 200–300 različnih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Perunika

Pes

Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).

Poglej Rod (biologija) in Pes

Philipomyia aprica

Philipomyia aprica je vrsta dvokrilca iz družine obadov, razširjena po gorskih predelih Evrope in Bližnjega vzhoda.

Poglej Rod (biologija) in Philipomyia aprica

Pižmovka

Pižmovka ali arnelovka (znanstveno ime Ondatra zibethicus) je srednje velik glodavec (pripadnik reda Rodentia), ki živi na obvodnih območjih.

Poglej Rod (biologija) in Pižmovka

Pierre André Latreille

Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.

Poglej Rod (biologija) in Pierre André Latreille

Pingvini

Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).

Poglej Rod (biologija) in Pingvini

Pinija

Pínija (znanstveno ime Pinus pinea), znana tudi pod imenom italijanski bor, sredozemski bor ali dežnik je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Poglej Rod (biologija) in Pinija

Pipalkarji

Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).

Poglej Rod (biologija) in Pipalkarji

Piperidin

Piperidin (azinan) je organska spojina z molekulsko formulo (CH2)5NH.

Poglej Rod (biologija) in Piperidin

Pipistrel

Podjetje Pipistrel je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal ter jadralnih letal s pomožnim motorjem.

Poglej Rod (biologija) in Pipistrel

Pipreola pulchra

Pipreola pulchra je vrsta ptičev pevcev iz družine kičevcev, ki je razširjena v vlažnih gorskih gozdovih ob vzhodnem robu Andov v Peruju.

Poglej Rod (biologija) in Pipreola pulchra

Pisani tukan

Pisani tukan (znanstveno ime Ramphastos dicolorus) je ptič iz družine tukanov, razširjen predvsem po vzhodnem delu Južne Amerike, ki ga porašča atlantski gozd: jugovzhodu Brazilije, vzhodu Paragvaja in severovzhodu Argentine.

Poglej Rod (biologija) in Pisani tukan

Pitohui dichrous

Pitohui dichrous je strupena ptica pevka iz rodu Pitohui, ki prebiva na območju Nove Gvineje.

Poglej Rod (biologija) in Pitohui dichrous

Plamenci

Plaménci (znanstveno ime Phoenicopteriformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo edino družino Phoenicopteridae.

Poglej Rod (biologija) in Plamenci

Planika (rod)

L. shinanense Planika (znanstveno ime Leontopodium) je rod cvetlic iz družine nebinovk, v katerega spada 30 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Planika (rod)

Planinski pelin

Planinski pelin, tudi planinski rman ali beli rman (znanstveno ime Achillea clavennae) je zelnata trajnica iz družine nebinovk, ki raste na skalnatih rastiščih višjih nadmorskih višin v alpskem in predalpskem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Planinski pelin

Plavutonožci

Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.

Poglej Rod (biologija) in Plavutonožci

Plazmodezma

Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.

Poglej Rod (biologija) in Plazmodezma

Plevel

Modri glavinec kot plevel med žitom Plevel je v agronomiji oznaka za rastlino, ki raste na rastišču, na katerem z vidika človekove rabe tal ni zaželena.

Poglej Rod (biologija) in Plevel

Plezalci

Plezálci (znanstveno ime Piciformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo malo več kot 400 vrst, razvrščenih v 6 družin z okoli 67 rodovi.

Poglej Rod (biologija) in Plezalci

Plovci

Plovci (znanstveno ime Anatidae) so družina vodnih ptic iz reda plojkokljunov, razširjenih po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Plovci

Počasniki

Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.

Poglej Rod (biologija) in Počasniki

Podančica

Podančica (znanstveno ime Enterobius) je rod 2-10 mm dolgemu črvu podobnih črevesnih zajedavcev.

Poglej Rod (biologija) in Podančica

Podhujke

Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Podhujke

Podvihanke

Podvihanke (znanstveno ime Paxillaceae) so družina gliv iz reda cevarji.

Poglej Rod (biologija) in Podvihanke

Podzemeljski šesterookec

Podzemeljski šesterookec (znanstveno ime Stalita taenaria) je vrsta pajka iz družine šesterookcev (Dysderidae).

Poglej Rod (biologija) in Podzemeljski šesterookec

Pojalniki

Pojalniki (znanstveno ime Orobanche) so rod zajedavskih rastlin brez klorofila iz družine pojalnikovke (Orobanchaceae).

Poglej Rod (biologija) in Pojalniki

Pojalnikovke

Pojalnikovke (znanstveno ime Orobanchaceae) so družina rastlin iz reda ustnatičevci (Lamiales), ki zajema več kot 200 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Pojalnikovke

Poletni goban

Poletni goban ali Pšeničnik (znanstveno ime Boletus reticulatus, prej Boletus aestivalis) je užitna goba iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Poletni goban

Poletuše vrečarice

Poletuše vrečarice (znanstveno ime Petauridae) je družina vrečarjev iz reda diprotodontov.

Poglej Rod (biologija) in Poletuše vrečarice

Polhi

Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.

Poglej Rod (biologija) in Polhi

Poliester

Poliester so polimerne umetne snovi, narejene s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi, zanje je značilna estrska -CO-O-skupina.

Poglej Rod (biologija) in Poliester

Polonice

Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Rod (biologija) in Polonice

Pomaranča

Pomaranča ali oranža (znanstveno ime Citrus x sinensis) je sadež drevesa pomaránčevec iz rodu Citrus, (družine Rutaceae).

Poglej Rod (biologija) in Pomaranča

Pomelo

Pomelo (znanstveno ime Citrus maxima) je drevo in sadež agruma iz rodu Citrus (družina rutičevk) in sicer ena od izvirnih treh vrst skupaj s citrono in mandarino, iz katerih izhajajo vsi danes poznani agrumi.

Poglej Rod (biologija) in Pomelo

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pomeni imen asteroidov: 8001–8500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8001 do 8500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 8001–8500

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Rod (biologija) in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Ponirki

Ponírki, tudi potápniki in potapljávci (znanstveno ime Podicipediformes), so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Podicipedidae.

Poglej Rod (biologija) in Ponirki

Popotni porečnik

Popotni porečnik (znanstveno ime Gomphus vulgatissimus) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjen po večjem delu Evrope.

Poglej Rod (biologija) in Popotni porečnik

Porfirna mušnica

Porfirna mušnica (znanstveno ime Amanita porphyria) je neužitna goba iz rodu mušnic (Amanita).

Poglej Rod (biologija) in Porfirna mušnica

Postranice

Postranice ali bibe (znanstveno ime Amphipoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih vrst, ki živijo večinoma v morjih in jih prepoznamo po bočno sploščenem telesu.

Poglej Rod (biologija) in Postranice

Postrvi

Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.

Poglej Rod (biologija) in Postrvi

Povirni studenčar

Povirni studenčar (znanstveno ime Cordulegaster bidentata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.

Poglej Rod (biologija) in Povirni studenčar

Prašiči

Prašiči ali svinje (znanstveno ime Suidae) so družina sodoprstih kopitarjev, ki se je prvič pojavila v oligocenu.

Poglej Rod (biologija) in Prašiči

Prave cvrčalke

Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Prave cvrčalke

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Rod (biologija) in Prave muhe

Prave sove

Prave sove (znanstveno ime Strigidae) so ena izmed dveh splošno sprejetih družin sov, druge so pegaste sove (Tytonidae).

Poglej Rod (biologija) in Prave sove

Prave veverice

orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.

Poglej Rod (biologija) in Prave veverice

Pravi ježi

Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu iz reda reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.) in družine ježev (Erinaceidae).

Poglej Rod (biologija) in Pravi ježi

Pravi krapovci

Pravi krapovci (znanstveno ime Cyprinidae) so ena najštevilnejših družin sladkovodnih rib, saj obsega čez 2000 vrst in čez 200 rodov.

Poglej Rod (biologija) in Pravi krapovci

Pravi rilčkarji

Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Pravi rilčkarji

Pravi somi

Pravi somi (znanstveno ime Siluridae) so družina sladkovodnih rib, ki poseljujejo vodotoke Evrope in Azije.

Poglej Rod (biologija) in Pravi somi

Prepeličarji

Prepelíčarji (znanstveno latinsko ime Turniciformes) so red ptic, v katerega običajno spada majhna in edina družina.

Poglej Rod (biologija) in Prepeličarji

Preslica

Préslica (znanstveno ime Equisetum) je edini živeči rod iz družine presličevk (Equisetaceae).

Poglej Rod (biologija) in Preslica

Primorska podust

Primorska podust (znanstveno ime Protochondrostoma genei) je edina vrsta vrsta svojega rodu iz družine pravih krapovcev.

Poglej Rod (biologija) in Primorska podust

Priskledništvo

Kravja čaplja, ''Bubulcus ibis'', je tipičen primer priskledništva. Sprehaja se po polju med govedi in konji, ter se prehranjuje z mrčesom, ki ga odganjajo živali na paši. Čaplja v tem odnosu pridobi, medtem ko na živino to ne vpliva. Priskledništvo ali komenzalízem (latinsko con - pri + mensa - miza) označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov (prisklednik ali komenzal) koristi, drugi (gostitelj) pa nima niti koristi niti škode.

Poglej Rod (biologija) in Priskledništvo

Pritlikavi kormoran

Pritlikavi kormoran (znanstveno ime Microcarbo pygmaeus) je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi v Jugovzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Pritlikavi kormoran

Pritlikavi listni zavrtači

Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Pritlikavi listni zavrtači

Progasti kamenjak

Progasti kamenjak (znanstveno ime Sympetrum striolatum) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.

Poglej Rod (biologija) in Progasti kamenjak

Proteus (razločitev)

Proteus je lahko.

Poglej Rod (biologija) in Proteus (razločitev)

Protizmrzovalni protein

Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.

Poglej Rod (biologija) in Protizmrzovalni protein

Protodonata

Protodonata, tudi Meganisoptera, so izumrl red žuželk iz paleozoika, ki so živele od poznega karbona do poznega perma.

Poglej Rod (biologija) in Protodonata

Queletov goban

Queletov goban (znanstveno ime Boletus queletii) je užitna goba iz rodu gobanov, ki je v Sloveniji zaščitena vrsta.

Poglej Rod (biologija) in Queletov goban

Raflezija

Raflezija (latinsko Rafflesia) je rod parazitskih cvetočih rastlin iz družine Rafflesiaceae.

Poglej Rod (biologija) in Raflezija

Rajčice

Rajčice (znanstveno ime Paradisaeidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po otokih jugozahodne Oceanije in vzhodu Avstralije.

Poglej Rod (biologija) in Rajčice

Rak (bolezen)

Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Poglej Rod (biologija) in Rak (bolezen)

Rakuni

Rakuni (znanstveno ime Procyonidae) so družina zveri, v katero uvrščamo 12–14 danes živečih vrst v šestih rodovih, razširjenih po Novem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Rakuni

Ramenonožci

Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.

Poglej Rod (biologija) in Ramenonožci

Rastlinstvo

Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.

Poglej Rod (biologija) in Rastlinstvo

Razhudnikovke

Razhudnikovke (znanstveno ime Solanaceae) so družina rastlin iz reda Solanales (razhudnikovci).

Poglej Rod (biologija) in Razhudnikovke

Rdeča ognjena mravlja

Rdeča ognjena mravlja (znanstveno ime Solenopsis invicta) je vrsta mravlje iz razširjenega rodu Solenopsis.

Poglej Rod (biologija) in Rdeča ognjena mravlja

Rdečeči dežnik

Rdečeči dežnik (znanstveno ime Macrolepiota rhacodes) je užitna goba iz rodu Macrolepiota (dežnik).

Poglej Rod (biologija) in Rdečeči dežnik

Rdeči voščenec

Rdeči voščenec (znanstveno ime Ceriagrion tenellum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen skoraj izključno v Zahodni Evropi.

Poglej Rod (biologija) in Rdeči voščenec

Rebrinčevolistna hladnikija

Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (znanstveno ime Hladnikia pastinacifolia) je slovenska paleoendemična in monotipična rastlinska vrsta, ki spada v rod Hladnikia in družino kobulnic (Apiaceae).

Poglej Rod (biologija) in Rebrinčevolistna hladnikija

Regrat

Regratova lučka skrečnikom Regrat (znanstveno ime Taraxacum) je rod v biologiji obsegajoč 40 vrst in še 60 podvrst, ki se dobro razlikujejo medseboj.

Poglej Rod (biologija) in Regrat

Restrikcijski encim

Restrikcijski encim, restriktaza ali restrikcijska endonukleaza je encim, ki razreže dvojnovijačno DNK na specifičnih mestih nukleotidnih sekvenc, imenovanih restrikcijska mesta.

Poglej Rod (biologija) in Restrikcijski encim

Rhinoceros

Rhinoceros je rod nosorogov z enim rogom.

Poglej Rod (biologija) in Rhinoceros

Rilčasti skakači

Rilčasti skakači (znanstveno ime Macroscelididae) so družina majhnih žužkojedih sesalcev iz Afrike, v katero uvrščamo 20 danes znanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Rilčasti skakači

Rjavi pajek samotar

Rjavi pajek samotar (znanstveno ime Loxosceles reclusa) je strupeni pajek iz družine Sicariidae, katerega ugriz lahko povzroči obsežno nekrozo tkiva v območju ugriza.

Poglej Rod (biologija) in Rjavi pajek samotar

Rman

Rman (znanstveno ime Achillea) je rod kritosemenk iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo približno 85 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Rman

Rožnatoglavi goban

Rožnatoglavi goban, imenovan tudi rdečerumeni goban ali rožnati goban (znanstveno ime Boletus rhodoxanthus) je pogojno užitna goba iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Rožnatoglavi goban

Rožnice

Rožnice (znanstveno ime Rosaceae) so velika družina rastlin s 3000 do 4000 vrstami v 100 do 120 rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Rožnice

Rod

Rod je lahko.

Poglej Rod (biologija) in Rod

Rogovnjaki

Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.

Poglej Rod (biologija) in Rogovnjaki

Rosikovke

Rosikovke (znanstveno ime Droseraceae) so družina mesojedih rastlin iz reda klinčkovcev.

Poglej Rod (biologija) in Rosikovke

Rotavirus

Rótavírusi so rod virusov RNK iz družine reovirusov, ki povzročajo okužbe prebavil pri živalih (prašičih, govedi itd.) in človeku.

Poglej Rod (biologija) in Rotavirus

Rovke

Rovke (znanstveno ime Soricidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), razširjenih po večjem delu sveta.

Poglej Rod (biologija) in Rovke

Rušje

Rušje (znanstveno ime Pinus mugo) je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).

Poglej Rod (biologija) in Rušje

Sadjejedi

Sadjejedi ali turaki (znanstveno ime Musophagidae) so družina ptic, ki jo uvrščamo v samostojen red (Musophagiformes), sestavlja pa jo 23 danes živečih vrst v petih rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Sadjejedi

Saguaro

Saguaro (znanstveno ime Carnegiea gigantea) je kakteja iz rodu Carnegiea, z kandelabrasto razvejanim deblom, visokim tudi do 12 metrov.

Poglej Rod (biologija) in Saguaro

Salmonela

Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb.

Poglej Rod (biologija) in Salmonela

Sander

Sander (v preteklosti Stizostedion) je rod rib iz družine ostrižev (Percidae).

Poglej Rod (biologija) in Sander

Sapindovke

Sapindovke (znanstveno ime Sapindaceae) je družina dvokaličnic iz reda javorovcev (Sapindales), v kateri je zbranih med 140 in 150 rodov z med 1400 in 2000 vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Sapindovke

Saurosuchus

Saurosuchus (dobesedno »plazilski krokodil«) je izumrl rod plazilcev, ki pripada redu Rauisuchia.

Poglej Rod (biologija) in Saurosuchus

Sébastien Vaillant

Sébastien Vaillant, francoski zdravnik, kirurg in botanik, * 26. maj 1669, Vigny (departma Val-d'Oise), Francija, † 20. maj 1722, Pariz.

Poglej Rod (biologija) in Sébastien Vaillant

Schmidtov dvoličnik

Schmidtov dvoličnik (znanstveno ime Dimorphocoris schmidti) je vrsta stenice iz družine travniških stenic, razširjena v Vzhodnih Alpah.

Poglej Rod (biologija) in Schmidtov dvoličnik

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Poglej Rod (biologija) in Selen

Semenke

Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.

Poglej Rod (biologija) in Semenke

Sena (rod)

Sene (znanstveno ime Senna; iz arabščine sanā) so številčen rod rastlin iz reda stročnic in družina metuljnic.

Poglej Rod (biologija) in Sena (rod)

Sepiadariidae

Sepiadariidae so družina glavonožcev iz reda sip (Sepiida).

Poglej Rod (biologija) in Sepiadariidae

Sepiadarium

Sepiadarium je rod sip, v katerem je pet vrst.

Poglej Rod (biologija) in Sepiadarium

Sepioloidea

Sepioloidea je rod sip, v katerem sta dve vrsti.

Poglej Rod (biologija) in Sepioloidea

Servij Tulij

Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.

Poglej Rod (biologija) in Servij Tulij

Severni medved

Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).

Poglej Rod (biologija) in Severni medved

Seznam živalskih vrst iz debla Acanthocephala

''Pomatomus saltatrix,'' ena izmed vrst v deblu Acanthocephala. V deblu Acanthocephala je okoli 1440 različnih živalskih vrst, od tega jih je 1438 prestavljeno v spodnjem seznamu.

Poglej Rod (biologija) in Seznam živalskih vrst iz debla Acanthocephala

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Rod (biologija) in Seznam bioloških vsebin

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Rod (biologija) in Seznam filozofskih vsebin

Seznam rastlin po družinah

Seznam rastlin po družinah obsega vse družine rastlin.

Poglej Rod (biologija) in Seznam rastlin po družinah

Sifaka

Sifaka (množina »sifake«) so rod iz družine lemurjev v redu prvakov.

Poglej Rod (biologija) in Sifaka

Sinice

Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije.

Poglej Rod (biologija) in Sinice

Sinonim (taksonomija)

Sinonim je v biološki taksonomiji formalno znanstveno ime za takson, ki ima dve ali več takih imen.

Poglej Rod (biologija) in Sinonim (taksonomija)

Sinornitozaver

Sinornitozaver (znanstveno ime Sinornithosaurus) je bil rod pernatih dromeozavridov iz obdobja zgodnje krede (natančneje iz zgodnjega aptija, tj. od 124-122 milijonov let), ki so prebivali na formaciji Yixian, danes Kitajska.

Poglej Rod (biologija) in Sinornitozaver

Sipe

Sipe (znanstveno ime Sepiida) so morski glavonožci, sorodni hobotnicam in brodnikom.

Poglej Rod (biologija) in Sipe

Sirek

Sirek (znanstveno ime Sorghum) je rod številnih trav, med katerimi so nekatere vzgajane kot žita, od katerih je mnogo uporabljenih kot živalska krma oz.

Poglej Rod (biologija) in Sirek

Siva bogomolka

Siva bogomolka (znanstveno ime Ameles decolor) je vrsta bogomolke iz družine Mantidae, razširjena po zahodnem delu Sredozemlja.

Poglej Rod (biologija) in Siva bogomolka

Sivka

Krasu Sívka (Lavandula) je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okraševanje.

Poglej Rod (biologija) in Sivka

Skakači

Skakači (znanstveno ime Dipodidae) so družina glodavcev, prepoznavni po močno podaljšanih zadnjih nogah, prilagojenih za skakanje.

Poglej Rod (biologija) in Skakači

Skakači (pajki)

Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022).

Poglej Rod (biologija) in Skakači (pajki)

Skobčevka

Skôbčevka (znanstveno ime Melopsittacus undulatus) je mala papiga, edina znana vrsta iz roda Melopsittacus.

Poglej Rod (biologija) in Skobčevka

Skunki

Skunki (znanstveno ime Mephitidae) so družina sesalcev iz reda zveri, katere predstavniki so razširjeni po Amerikah, razen vrst iz rodu Mydaus, ki živijo na Velikih Sundskih otokih v Jugovzhodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Skunki

Skupina za filogenijo kritosemenk

Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.

Poglej Rod (biologija) in Skupina za filogenijo kritosemenk

Sladkovodna riba

Oskar je znana sladkovodna in akvarijska riba Sladkovodne ribe so ribe, ki živijo zgolj v sladki vodi - jezerih, ribnikih, rekah in drugih vodnih telesih, v katerih slanost ne presega 0,05 %. Ker so njihove telesne tekočine bolj koncentrirane od okoliške vode, imajo vrsto fizioloških prilagoditev, ki preprečujejo razredčevanje po zakonih difuzije, med drugim dobro razvite ledvice za ponovno absorpcijo ionov iz prebavil in nepropustne luske.

Poglej Rod (biologija) in Sladkovodna riba

Slapniki

Slápniki (tudi slapníki, znanstveno ime Gaviiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo le istoimensko družino slapnikov (Gaviidae).

Poglej Rod (biologija) in Slapniki

Slepa postranica

Slepa postranica (znanstveno ime Niphargus) je med najpogostejšimi rodovi jamskih živali, saj živi v vseh jamskih vodah, tekočih in stoječih.

Poglej Rod (biologija) in Slepa postranica

Slezenovke

Slezenovke (znanstveno ime Malvaceae) so družina rastlin iz rodu slezenovcev.

Poglej Rod (biologija) in Slezenovke

Sloni

Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.

Poglej Rod (biologija) in Sloni

Slonovi zobčki

Slonovi zobčki (znanstveno ime Scaphopoda) so majhen razred mehkužcev, v katerega uvrščamo približno 350 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Slonovi zobčki

Smokvova opuncija

Smokvova opuncija (znanstveno ime Opuntia ficus-indica), zastarelo: »indijska figa, indijska smokva«, je najbolj razširjena vrsta kaktusovk iz rodu Opuntia, že dolgo pa udomačena rastlinska vrsta, ki se goji v sušnih in polsušnih delih sveta, hkrati pa je komercialno najpomembnejša kaktusovka.

Poglej Rod (biologija) in Smokvova opuncija

Smreka

Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.

Poglej Rod (biologija) in Smreka

Smrtoglavec

Smrtoglavec (znanstveno ime Acherontia atropos) je nočni metulj iz družine veščcev, razširjen po večjem delu Afrike, Evrope in Južne Azije ter znan predvsem po človeški lobanji podobnem vzorcu na hrbtni strani oprsja.

Poglej Rod (biologija) in Smrtoglavec

Snežna gos

Snežna gos (znanstveno ime Anser caerulescens) je severnoameriška vrsta gosi.

Poglej Rod (biologija) in Snežna gos

Snežna sova

Snežna sova (znanstveno ime Nyctea scandiaca) je velika sova iz družine pravih sov.

Poglej Rod (biologija) in Snežna sova

Snežni leopard

Snežni leopard (znanstveno ime Panthera uncia ali Uncia uncia) je zmerno velika mačka, ki izvira iz gorskih območij Srednje Azije.

Poglej Rod (biologija) in Snežni leopard

Soška smiljka

Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).

Poglej Rod (biologija) in Soška smiljka

Sobni hrošček

Sobni hrošček (znanstveno ime Anthrenus verbasci) je vrsta hrošča iz družine slaninarjev, razširjena po vsem svetu, ki jo pogosto najdemo v človekovih bivališčih, kjer se ličinke prehranjujejo z naravnimi vlakni različnih izdelkov in spravljeno hrano.

Poglej Rod (biologija) in Sobni hrošček

Sodčkastooka riba

Sodčkastooka riba (znanstveno ime Macropinna microstoma) je edina vrsta iz rodu Macropinna, ki spada v družino Opisthoproctidae.

Poglej Rod (biologija) in Sodčkastooka riba

Sokol (rod)

Sokol (znanstveno ime Falco) je rod plenilskih ptic iz družine sokolov, v katerega uvrščamo 38 živečih vrst, razširjenih po vsem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Sokol (rod)

Sončni ostriži

Sončni ostriži (znanstveno ime Centrarchidae) so družina sladkovodnih rib iz reda ostrižnjakov.

Poglej Rod (biologija) in Sončni ostriži

Sončnica

Sončnica (znanstveno ime Helianthus (lat., izg. heliántus) je rod, ki obsega približno 70 vrst enoletnih in trajnic cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Razen treh južnoameriških vrst so ostale iz rodu Helianthus izvorno doma v Severni in Srednji Ameriki. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto Helianthus annuus, katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce.

Poglej Rod (biologija) in Sončnica

Sorodstvo svetivcev

Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Sorodstvo svetivcev

Spatifil

Spatifil (znanstveno ime Spathiphyllum) je rod rastlin iz družine kačnikovk, ki zajema okoli 40 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Spatifil

Spicara

Spicara je rod morskih rib iz družine giric, ki je razširjen v obalnih vodah vzhodnega Atlantika, Sredozemskega in Črnega morja ter v delih zahodnega Indijskega oceana.

Poglej Rod (biologija) in Spicara

Spinozaver

Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.

Poglej Rod (biologija) in Spinozaver

Spirulina

Spirulina je rod enoceličnih modrozelenih cepljivk.

Poglej Rod (biologija) in Spirulina

Spominčica

Spominčica (znanstveno ime Myosotis) je rod rastlin iz družine srholistovk.

Poglej Rod (biologija) in Spominčica

Sprattus

Sprattus je rod majhnih pelaških rib iz družine sardel.

Poglej Rod (biologija) in Sprattus

Srakoper

Srakoper (znanstveno ime Lanius) je največji rod ptičev iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Rod (biologija) in Srakoper

Srakoperji

Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 33 vrst v štirih rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Srakoperji

Srna

Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.

Poglej Rod (biologija) in Srna

Stafilokoki

Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod grampozitivnih, negibljivih in nesporogenih aerobnih ali fakultativno anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse, vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah.

Poglej Rod (biologija) in Stafilokoki

Stepske kokoške

Stépske kokóške (tudi stépske prepelíce) (znanstveno ime Pterocliformes) so red srednje velikih ptic, ki ga sestavlja ena sama družina - Pteroclidae, vanjo pa uvrščamo 16 vrst v dveh rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Stepske kokoške

Stožčasti polž

Rod stožčastih polžev (Conus) zajema več kot 600 trenutno živečih ter fosiliziranih vrst plenilskih morskih polžev iz družine Conidae.

Poglej Rod (biologija) in Stožčasti polž

Stokova morska kača

Stokova morska kača (znanstveno ime Astrotia stokesii) je velika morska kača, edina v svojem rodu, ki je razširjena v tropskih vodah Indijskega in Tihega oceana.

Poglej Rod (biologija) in Stokova morska kača

Storževa listonožka

Storževa listonožka (znanstveno ime Leptoglossus occidentalis) je rastlinojeda stenica iz družine usnjatih stenic, izvorno razširjena po vzhodnem delu Severne Amerike, od koder se je s človekovo pomočjo razširila po vsej celini in drugod po svetu.

Poglej Rod (biologija) in Storževa listonožka

Strakoš

Strakoš ''Hydrobates pelagicus'' Strákoš ali evrópski strákoš (znanstveno ime Hydrobates pelagicus) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.

Poglej Rod (biologija) in Strakoš

Strakoši

Strákoši (znanstveno ime Hydrobatidae) so družina manjših morskih ptic iz reda cevonoscev (Procellariiformes).

Poglej Rod (biologija) in Strakoši

Stržki

Stržki (znanstveno ime Troglodytidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Novem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Stržki

Strigalice

Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.

Poglej Rod (biologija) in Strigalice

Strix (rod)

Strix je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Rod (biologija) in Strix (rod)

Strmoglavci

Strmoglavci (znanstveno ime Sulidae) so družina morskih ptic iz reda veslonožcev, razširjena predvsem po tropskih oceanih.

Poglej Rod (biologija) in Strmoglavci

Strnadi

Strnadi (znanstveno ime Emberizidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjenih po vsem Starem svetu.

Poglej Rod (biologija) in Strnadi

Stročnice

Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.

Poglej Rod (biologija) in Stročnice

Sus

Sus je rod sodoprstih kopitarjev iz družine svinj, v katerega uvrščamo večino danes živečih vrst svinj, vključno z domačim prašičem, ki je sicer podvrsta divje svinje.

Poglej Rod (biologija) in Sus

Svišč

Svišč (znanstveno ime Gentiana) je rod kritosemenk, ki spadajo v družino sviščevk.

Poglej Rod (biologija) in Svišč

Sviščevke

preraslolistna grenčica (''Blackstonia perfoliata'') Sviščevke (znanstveno ime Gentianaceae) so družina enoletnih in trajnih zelišč, ki vključuje encijan in druge rastline z značilnimi grenčinami.

Poglej Rod (biologija) in Sviščevke

Svinjski goban

Svinjski goban (znanstveno ime Boletus luridus) je pogojno užitna goba iz rodu gobanov.

Poglej Rod (biologija) in Svinjski goban

Sweetie

Sweetie - poznan tudi kot Oroblanco in Pomelit - je sorta agrumov, križanec med pomelom in grenivko.

Poglej Rod (biologija) in Sweetie

Systema naturae

Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.

Poglej Rod (biologija) in Systema naturae

T-2 mikotoksin

T-2 mikotoksin je trihotecenski mikotoksin, ki nastaja kot stranski produkt rodov gliv Fusarium.

Poglej Rod (biologija) in T-2 mikotoksin

Tajnik (ptič)

Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.

Poglej Rod (biologija) in Tajnik (ptič)

Tajpan

Rod tajpanov (znanstveno ime Oxyuranus) združuje tri vrste strupenjač iz družine strupenih gožev (Elapidae), ki prebivajo v Avstraliji in na Novi Gvineji.

Poglej Rod (biologija) in Tajpan

Takson

Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.

Poglej Rod (biologija) in Takson

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Rod (biologija) in Taksonomija

Talne uši

Talne uši (znanstveno ime Zoraptera, grško zor - čist + apteros - brez kril) so majhen in verjetno najslabše poznan red krilatih žuželk, katerega predstavnike uvrščamo v en sam rod, Zorotypus (razen enega fosilnega predstavnika, Xenozorotypus burmiticus), in tega v eno samo družino (Zorotypidae).

Poglej Rod (biologija) in Talne uši

Tamariša

Tamariša, tudi tamarisk (znanstveno ime Tamarix) je rod grmovnic ali dreves, ki združuje okoli 50-60 vrst cvetnic v družini tamariševke (Tamaricaceae), ki izvira iz suhih območij Evrazije in Afrike.

Poglej Rod (biologija) in Tamariša

Tapirji

Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.

Poglej Rod (biologija) in Tapirji

Tekačice

Tekačice (znanstveno ime Gerbillinae) so glodavci, ki živijo v suhih območjih, stepah in pustih predelih južne Rusije, zahodne in notranje Azije ter Severne Afrike.

Poglej Rod (biologija) in Tekačice

Teloh

Risba črnega teloha iz 19. st. Teloh (znanstveno ime Helleborus) so rod rastlin, ki vsebuje okoli 20 zelnatih cvetočih vrsta vrst.

Poglej Rod (biologija) in Teloh

Temni slaniščar

Temni slaniščar (znanstveno ime Selysiothemis nigra) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večini Sredozemlja in na vzhodu do Srednje Azije.

Poglej Rod (biologija) in Temni slaniščar

Teobromin

Teobromin, nekoč znan kot ksanteoza, je grenak alkaloid kakavovca s kemijsko formulo C7H8N4O2. Najdemo ga v čokoladi kot tudi v številnih drugih živilih, vključno z listi čajevca in kolinega oreha.

Poglej Rod (biologija) in Teobromin

Tephrocactus

Tephrocactus je rod kaktusov iz poddružine opuncijevk, ki vsebuje 7 vrst in nekaj podvrst.

Poglej Rod (biologija) in Tephrocactus

Tephrocactus articulatus

Tephrocactus articulatus je vrsta kaktusa iz rodu Tephrocactus.

Poglej Rod (biologija) in Tephrocactus articulatus

Tephrocactus articulatus var. papyracanthus

Tephrocactus articulatus var.

Poglej Rod (biologija) in Tephrocactus articulatus var. papyracanthus

Teratogenost

folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.

Poglej Rod (biologija) in Teratogenost

Terizinozaver

Terizinozaver (znanstveno ime Therizinosaurus, iz grščine therizo pomeni 'požeti' ali 'odsekati' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda).

Poglej Rod (biologija) in Terizinozaver

Termiti

Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.

Poglej Rod (biologija) in Termiti

Tetrodotoksin

Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.

Poglej Rod (biologija) in Tetrodotoksin

Thalassoma

Thalassoma je rod morskih rib iz družine ustnač.

Poglej Rod (biologija) in Thalassoma

Tigridija

Tigrídija (znanstveno ime Tigridia, tigrasti cvetovi) je rod rastlin z gomolji ali brsti iz družine Iridaceae (perunikovke).

Poglej Rod (biologija) in Tigridija

Tikovec

Tikovec (znanstveno ime Tectona) je rod listnatih tropskih dreves.

Poglej Rod (biologija) in Tikovec

Tintnica

Tintnice (znanstveno ime Coprinus) je rod gliv iz družine kukmark.

Poglej Rod (biologija) in Tintnica

Tiranozaver

Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.

Poglej Rod (biologija) in Tiranozaver

Tisa (rod)

Tisa (znanstveno ime Taxus) je rod drobnih igličastih dreves ali grmovnic iz družine Taxaceae.

Poglej Rod (biologija) in Tisa (rod)

Tobak (rod)

Tobak (znanstveno ime Nicotiana) je rod zelnatih rastlin in grmičevja iz družine Solanaceae.

Poglej Rod (biologija) in Tobak (rod)

Tolsti lastovičnik

Tolsti lastovičnik ali gvačaro (znanstveno ime Steatornis caripensis) je nočno aktiven sadjejed ptič, razširjen po severnem delu Južne Amerike.

Poglej Rod (biologija) in Tolsti lastovičnik

Topoli

Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.

Poglej Rod (biologija) in Topoli

Trdoživnjaki

Trdoživnjaki ali hidre (znanstveno ime Hydrozoa) so razred ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 3.500 danes znanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Trdoživnjaki

Trepetavke

Trepetavke (znanstveno ime Syrphidae) so družina dvokrilcev, ki jih natančneje uvrščamo med prave muhe kratkorožke.

Poglej Rod (biologija) in Trepetavke

Trepetlikov turek

Trepetlikov turek (znanstveno ime Leccinum aurantiacum) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Trepetlikov turek

Trias

Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.

Poglej Rod (biologija) in Trias

Tričlensko poimenovanje

Tričlensko poimenovanje se v biološki klasifikaciji nanaša na imena taksonov pod nivojem vrste.

Poglej Rod (biologija) in Tričlensko poimenovanje

Tribarvna griva

Tribarvna griva (znanstveno ime Ramaria formosa) je gliva, ki spada v rod griv in jo najdemo v Evropi in Severni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Tribarvna griva

Trilistni citronovec

Trilistni citronovec (znanstveno ime Poncirus trifoliata) je edina vrsta v rodu Poncirus, ki skupaj z rodovoma Citrus in Fortunella sestavlja poddružino Aurantioideae v družini rutičevk (Rutaceae).

Poglej Rod (biologija) in Trilistni citronovec

Trizoba kukavica

Trizoba kukavica (znanstveno ime Orchis tridentata) pripada rodu kukavic (Orchis) iz družine kukavičevke (Orchideaceae).

Poglej Rod (biologija) in Trizoba kukavica

Trobentica

Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris) je trajnica in najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev (Primula) v Sloveniji.

Poglej Rod (biologija) in Trobentica

Tropiki

Tropiki (znanstveno ime Phaethontidae) so družina morskih ptic, ki se običajno zadržujejo nad odprtim morjem.

Poglej Rod (biologija) in Tropiki

Trpotec

Trpôtec (znanstveno ime Plantago) je rod, ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino.

Poglej Rod (biologija) in Trpotec

Trske

Trske (znanstveno ime Gadidae) so družina morskih rib iz redu Gadiformes.

Poglej Rod (biologija) in Trske

Tukalice

Tukalice (znanstveno ime Rallidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, razširjena po vsem svetu razen najbolj sušnih in najhladnejših območij.

Poglej Rod (biologija) in Tukalice

Tukani

Tukáni ali pôprovci (znanstveno ime Ramphastidae) so družina ptic iz reda plezalcev, v katero uvrščamo pet rodov s približno 40 vrstami, razširjenimi po vsej Srednji in Južni Ameriki, vključno s Karibi.

Poglej Rod (biologija) in Tukani

Tulipan

Tulipan (znanstveno ime Tulipa) je rod zelnatih trajnic s čebulico.

Poglej Rod (biologija) in Tulipan

Tupaje

Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.

Poglej Rod (biologija) in Tupaje

Turbinicarpus

Turbinicarpus je rod kaktusov, v katerem so združeni nekateri majhni in srednje veliki kaktusi iz Mehike, zlasti države San Luis Potosí, Guanajuato, Nuevo León, Querétaro, Hidalgo, Coahuila, Tamaulipas in Zacatecas.

Poglej Rod (biologija) in Turbinicarpus

Turbinicarpus pseudomacrochele

Turbinicarpus pseudomacrochele je vrsta kaktusa iz rodu Turbinicarpus.

Poglej Rod (biologija) in Turbinicarpus pseudomacrochele

Uakari

Uakari je splošno ime za opice novega sveta iz rodu Cacajao.

Poglej Rod (biologija) in Uakari

Užitna sirovka

Užítna sírovka (znanstveno ime Lactarius deliciosus) je gliva z užitno gobo.

Poglej Rod (biologija) in Užitna sirovka

Udavi

Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi).

Poglej Rod (biologija) in Udavi

Ursus

Ursus je rod v družini Ursidae (medvedi), ki vključuje rjave medvede in črne medvede (vključno z polarnim medvedom).

Poglej Rod (biologija) in Ursus

Usnjate stenice

Usnjate stenice (znanstveno ime Coreidae) so družina stenic iz sorodstva ščitastih stenic, v katero uvrščamo okrog 1800 danes znanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Usnjate stenice

Ustnače

Ustnače (znanstveno ime Labridae) so družina morskih rib, v katero spada 60 rodov in okoli 500 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Ustnače

Ustnatice

Ustnatice (znanstveno ime Lamiaceae ali Labiatae) je družina zeli iz reda ustnatičevcev (Lamiales).

Poglej Rod (biologija) in Ustnatice

Vakcinij

Vakcinij (znanstveno ime Vaccinium) je rod grmičevja v družini Ericaceae (vresnic).

Poglej Rod (biologija) in Vakcinij

Vanessa (rod)

Vanessa je rod dnevnih metuljev.

Poglej Rod (biologija) in Vanessa (rod)

Veščci

Véščci ali somračniki (znanstveno ime Sphingidae) so družina nočnih metuljev, v katero uvrščajo približno 1450 danes znanih opisanih vrst, združenih v približno 200 rodovih.

Poglej Rod (biologija) in Veščci

Veščec

Veščec (znanstveno ime Synanceia verrucosa) je strupena morska riba iz družine bodik (Scorpaenidae).

Poglej Rod (biologija) in Veščec

Velblod

Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).

Poglej Rod (biologija) in Velblod

Velecvetna grašica

Velecvetna grašica, poznana tudi kot dimasta grašica (znanstveno ime Vicia grandiflora), je pogosta zelnata rastlinska vrsta iz družine metuljnic (Fabaceae).

Poglej Rod (biologija) in Velecvetna grašica

Velekrilci

Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.

Poglej Rod (biologija) in Velekrilci

Veleligenj

Veleligenj (znanstveno ime Architeuthis) je rod orjaških lignjev, ki prebivajo v oceanskih globinah.

Poglej Rod (biologija) in Veleligenj

Velika bela čaplja

Velika bela čaplja (znanstveno ime Ardea alba), znana tudi kot velika čaplja ali le čaplja, je velika ptica iz družine čapelj, ki živi v večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta.

Poglej Rod (biologija) in Velika bela čaplja

Velika peščenka

Velika peščenka (znanstveno ime Lindenia tetraphylla) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Jugozahodni Aziji ter delu Sredozemlja.

Poglej Rod (biologija) in Velika peščenka

Velika rdečelistka

Velika rdečelistka (znanstveno ime Entoloma sinuatum) je strupena goba iz rodu rdečelistk (Entoloma), razširjena v Evropi in Severni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Velika rdečelistka

Velike mačke

Izraz velike mačke se uporablja za resnično velike mačje vrste, predstavniki katerih lahko tehtajo tudi po več kot sto kilogramov in se tako zelo razlikujejo od domače mačke, ki je poznana domača žival.

Poglej Rod (biologija) in Velike mačke

Veliki vodomec

Veliki vodomec (znanstveno ime Alcedo hercules) je vrsta ptičev iz družine vodomcev, razširjena v nižavjih južnega dela Vzhodne Azije.

Poglej Rod (biologija) in Veliki vodomec

Velikoluska skuša

Velikoluska skuša (znanstveno ime Gasterochisma melampus), je edina vrsta v rodu Gasterochisma.

Poglej Rod (biologija) in Velikoluska skuša

Višnjeva deva

Višnjeva deva (znanstveno ime Aeshna affinis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.

Poglej Rod (biologija) in Višnjeva deva

Viharni strakoš

Jajce. Vihárni strákoš (znanstveno latinsko ime Oceanodroma leucorhoa) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.

Poglej Rod (biologija) in Viharni strakoš

Viharniki

Viharniki (znanstveno ime Procellariidae, iz latinske besede procella - »vihar«) so družina do 85 cm velikih galebom podobnih ptic.

Poglej Rod (biologija) in Viharniki

Vilovina

Vilovina (znanstveno ime Sesleria) je rod trav.

Poglej Rod (biologija) in Vilovina

Vinska trta

Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.

Poglej Rod (biologija) in Vinska trta

Vinske mušice

Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Vinske mušice

Virus hepatitisa B

Virus hepatitisa B, okrajšano VHB, je virus iz rodu ortohepadnavirusov, ki je odporen na toploto in občutljiv na kislo okolje, povzroča hepatitis B in se prenaša s krvjo in krvnimi produkti.

Poglej Rod (biologija) in Virus hepatitisa B

Virus herpesa simpleksa

Virus herpesa simpleksa je rod virusov iz družine herpesvirusov, ki zajema dve vrsti.

Poglej Rod (biologija) in Virus herpesa simpleksa

Virus mumpsa

Vírus múmpsa je virus iz rodu rubulavirusov, ki povzroča mumps.

Poglej Rod (biologija) in Virus mumpsa

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (s krajšavo ToBRFV, iz angleškega termina tomato brown rugose fruit virus) je rastlinski virus rodu Tobamovirus, opisan leta 2015.

Poglej Rod (biologija) in Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika

Vitičnjaki

Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Rod (biologija) in Vitičnjaki

Vodne bolhe

Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.

Poglej Rod (biologija) in Vodne bolhe

Vodni drsalci

Vodni drsalci (znanstveno ime Gerridae) so družina stenic iz sorodstva vodnih drsalcev, ki je znana predvsem po tem, da njeni predstavniki preživijo večino življenja na vodni gladini.

Poglej Rod (biologija) in Vodni drsalci

Vodni pajek

Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo.

Poglej Rod (biologija) in Vodni pajek

Vombati

Vombati (znanstveno ime Vombatidae) so družina iz podrazreda vrečarjev, ki so v ožjem sorodstvu s koalami.

Poglej Rod (biologija) in Vombati

Vpijati

Vpijáti (znanstveno ime Coraciiformes) so red ptic, za katere je značilno, da imajo tri nožne prste obrnjene naprej in enega nazaj, pri čemer sta tretji in četrti prst zraščena pri bazi (t. i. sindaktilija).

Poglej Rod (biologija) in Vpijati

Vrabci

Vrabci (znanstveno ime Passeridae) so družina ptic iz reda pevcev, prvotno razširjena po Starem svetu, najbolj znani predstavnik, domači vrabec, pa je zdaj splošno razširjen povsod, kjer živijo ljudje.

Poglej Rod (biologija) in Vrabci

Vrana

Vrana (znanstveno ime Corvus) je rod ptic pevk iz družine vranov, v katero združujemo 46 danes živečih vrst, razširjenih po večini sveta.

Poglej Rod (biologija) in Vrana

Vrba (drevo)

Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.

Poglej Rod (biologija) in Vrba (drevo)

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Rod (biologija) in Vrsta (biologija)

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Rod (biologija) in Vrtnica

William Elford Leach

William Elford Leach, FRS, angleški zoolog, * 2. februar 1791, Plymouth, Anglija, † 26. avgust 1836, Tortona, Italija.

Poglej Rod (biologija) in William Elford Leach

Wolbachia

Wolbachia je rod gramnegativnih bakterij, ki je naravno prisotna v različnih vrstah členonožcev, predvsem žuželk, pa tudi v nekaterih vrstah nematod.

Poglej Rod (biologija) in Wolbachia

Wuchereria bancrofti

Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).

Poglej Rod (biologija) in Wuchereria bancrofti

Xyrichtys

Xyrichtys je rod morskih rib iz družine ustnač, katerega 25 danes vanj uvrščenih vrst poseljuje peščena tla svetovnih oceanov.

Poglej Rod (biologija) in Xyrichtys

Yersinia pestis

Yersinia pestis je gramnegativna fakultativno anaerobna bakterija iz rodu jersinij.

Poglej Rod (biologija) in Yersinia pestis

Zastrupitev z gobami

Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.

Poglej Rod (biologija) in Zastrupitev z gobami

Zeaksantin

Zeaksantin je eden izmed najpogostejših karotenoidnih pigmentov v naravi.

Poglej Rod (biologija) in Zeaksantin

Zebra

Zebra (znanstveno ime Hippotigris) je kopitar iz družine konjev in značilen prebivalec nekaterih vzhodno- in južnoafriških pokrajin, kot so savane, grmičaste pokrajine, nekatera gorovja in travišča.

Poglej Rod (biologija) in Zebra

Zelena golobica

Zelena golobica (znanstveno ime Russula aeruginea) je užitna goba iz rodu golobic.

Poglej Rod (biologija) in Zelena golobica

Zelena mamba

Zelena mamba (znanstveno ime Dendroaspis Angusticeps) je najmanjša kača iz rodu mamb.

Poglej Rod (biologija) in Zelena mamba

Zelena smrdljivka

Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.

Poglej Rod (biologija) in Zelena smrdljivka

Zeleni bor

Zeleni bor ali gladki bor, ponekod tudi Weymouthov bor (znanstveno ime Pinus strobus), je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).

Poglej Rod (biologija) in Zeleni bor

Zeleni volčji jezik

Zeleni volčji jezik (znanstveno ime Coeloglossum viride) je kukavičevka iz rodu Coeloglossum.

Poglej Rod (biologija) in Zeleni volčji jezik

Zelenomodra deva

Zelenomodra deva (znanstveno ime Aeshna cyanea) je raznokrili kačji pastir iz družine dev, ki živi v Evropi.

Poglej Rod (biologija) in Zelenomodra deva

Zeti

Zeti (znanstveno ime Gasterosteidae) so družina rib, ki obsega pet rodov s šestnajstimi vrstami.

Poglej Rod (biologija) in Zeti

Zgodnji trstničar

Zgodnji trstničar (znanstveno ime Brachytron pratense) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po večjem delu Evrope.

Poglej Rod (biologija) in Zgodnji trstničar

Zlata grozna listovka

Zlata grozna listovka ali zlata strupena žaba (znanstveno ime Phyllobates terribilis) je žaba iz družine podrevnic.

Poglej Rod (biologija) in Zlata grozna listovka

Zlatica

Zlatíca (znanstveno ime Ranunculus) je velik rod rastlin iz družine zlatičevk.

Poglej Rod (biologija) in Zlatica

Zlatovranke

Zlatovránke (znanstveno ime Coraciidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).

Poglej Rod (biologija) in Zlatovranke

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Rod (biologija) in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zoofilija (botanika)

Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.

Poglej Rod (biologija) in Zoofilija (botanika)

Prav tako znan kot Genus, Podrod (biologija).

, Žerjavi, Žitna stenica, Žito, Žlahtni ded, Žlezava nedotika, Žolne, Žuželke, Žvižgači, Žvižgovke, Čaplje, Čebele, Čebeljeliki kožekrilci, Čevljekljun, Človek, Človek iz Altamure, Čmrlj, Čopičaste plesni, Črna mamba, Črne koze, Črni panter (mačka), Črni ploščec, Črni teloh, Bacillus, Bambus, Banana, Bananovec, Barjanska deva, Batrahotoksin, Bazalne kritosemenke, Beli morski volk, Beli pelin, Belica (riba), Beloliska, Bergamot, Bezeg, Bičja trstnica, Bioadheziv, Bioindikator, Bioluminiscenca, Blackites, Bleščavci, Bleščeči zmotec, Bledi peščenec, Bljuvna golobica, Blossfeldia, Božična zvezda, Bober, Bodika, Bokoživčniki, Bolhač, Bor (drevo), Bordetella parapertussis, Bordetella pertussis, Borov goban, Borovnica (Cyanococcus), Botanika, Brazilski potujoči pajek, Brest (drevo), Breza, Brezov ded, Brezov turek, Brezovke, Brglezi, Brkati ser, Brucela, Bruceloza, Brzični škratec, Buča, Bučevke, Buba, Bubo, Bukovci (red), Burnice, Candida, Carl Linnaeus, Cevonosci, Charles Darwin, Chlorella, Ciklama, Ciklamni telovnikar, Cistotvorne ogorčice, Citrona, Citrus, Clostridium, Clostridium botulinum, Coris, Cyclosternum fasciatum, Cylindropuntia, Dalija, Datljev goban, Dedi in turki, Deinococcus radiodurans, Deseteronožci, Difilobotrij, Dimetrodon, Diskus, Divji kostanj, Dlakavci, Dolgonoge kure, Dolycoris baccarum, Domača ovca, Domače govedo, Domači konj, Domači pes, Dren, Dristavični spreletavec, Drobnjak, Drobnonožke, Drobnovratnik, Droplje, Drozgi, Družina (biologija), Družinska sreča, Duglazija, Dvodomnost, Dvojnonoge, Dvokaličnice, Ebenovec, Egiptovski jastreb, Ekstremofil, Elephas, Elias Magnus Fries, Endemit, Entamoeba histolytica, Eodicynodon, Epiornis, Eurypterus, Evolucija, Fechtnerjev goban, Fenek, Fižol, France Velkovrh, Frfotavke, Froelichov svišč, Fulgora laternaria, Gabrov ded, Gargano, Gazela (žival), Gepard, Giboni, Ginseng, Glaucidium, Glaucidium (sova), Globokomorska trska, Globokomorsko raziskovanje, Goban, Golobi, Golobičarji, Golobičarke, Golobica, Golosemenke, Gorgonoglavci, Gosenica, Govnačke, Gozdna spominčica, Grampozitivna bakterija, Grania, Gregor Mendel, Grenivka, Grenki goban, Griloblatoidi, Gripa, Grmiščna zverca, Grozdičje, Gruj (rod), Hahnova mamilarija, Helicobacter pylori, Hemolimfa, Henipavirus, Henry Hallett Dale, Hepacivirus, Herkul (hrošč), Hijene, Hippocampus sarmaticus, Hippocampus slovenicus, Hitlerjev brezokec, Hoacin, Horvatova kuščarica, Hostni teloh, Hrast, Hrastov turek, Hrčki, Hrbtorožke, Hruševa mrežnica, Hruška (rod), Hudourniki (družina), Ifrita kowaldi, INaturalist, Incertae sedis, Inia araguaiaensis, Iris aphylla subsp. hungarica, Istrska žagorožka, Jabolčni zavijač, Jagodnjak, Jaguar, Jastrebi Novega sveta, Javor, Jazbec, Ježerilci, Ježi, Jelša (rod), Jelka (rod), Jesen (drevo), Jesetri, Jetrnik, Josephus Nicolaus Laurenti, Jovan Hadži, Jules Bordet, Kače, Kačji pastirji, Kaki, Kama (antilopa), Kamele, Kameleonska kača, Kanadska gos, Kandidoza, Kaprosuchus, Karel Zois, Karnotaver, Kazuar, Kazuarji, Kigelia africana, Kinoto, Kitovec, Kivi (ptica), Klementina (agrum), Kleptoplastija, Kljunači, Kljunaš, Kljunaši, Kljunati ježki, Kljunati kiti, Kljunorožci (družina), Klopi, Koala, Kobilice, Koda EPPO, Kolenhim, Komar mrzličar, Komarji, Kombava, Kompsognat, Koobi Fora, Koprenarke, Kosalj, Kosmulja, Kostanjevka, Kovačnik, Kozmeja, Kozmopolit (biogeografija), Kozorog, Kraški škrgonožec, Kragulj (rod), Kragulji, Kranjska bunika, Kranjski ovnič, Kratkotipalčnice, Kresnice (hrošči), Kril, Kriptobioza, Kroghovo načelo, Krti, Kukmak, Kukmarke, Kumkvat, Labodi, Labrus, Lactarius indigo, Lactobacillus acidophilus, Lastovičarji, Lastovke, Lawsonova pacipresa, Lens (razločitev), Lepi srčki, Leponogi goban, Leptostraki, Leteča veverica, Leteče lisice, Levitev, Libanonska cedra, Limeta, Limona, Linda B. Buck, Lipa, Lipani, Lisasta hijena, Lisičjakovke, Listerije, Listne uši, Listni zavijači, Lovorovke, Lučnik, Luskavec, Maščobno telesce, Macaca munzala, Macropus, Mahovnjaki, Mak, Mala flora Slovenije, Mali madagaskarski tenrek, Mali modrač, Mali podkvasti hudournik, Mali vinski veščec, Mandarina, Mandljevec, Marelica, Marmorna mačka, Max Delbrück, Medarski jazbec, Medosesi, Medosledci, Melona, Melonarji, Meta (rastlina), Metalotionein, Metulji, Mišaki, Miši, Migalica, Mladoletnice, Mlečkovke, Mlečnica, Močeradi in pupki, Močerilarji, Močvirska kačunka, Močvirske podlasice, Modri bleščavec, Modroobročkasta hobotnica, Moe, Morske kače, Morske spake, Morske strige, Morski listi, Morski pajki, Motovilec, Mravlje, Mrzlica denga, Muha cece, Muharji, Munec, Mycobacterium leprae, Naegleria fowleri, Najezdniki, Nanduji, Naravni park Strandža, Narcisa, Nautilina, Navadna jagodičnica, Navadna osa, Navadni šimpanz, Navadni polh, Navadni rman, Navadni tulipanovec, Nebinovke, Nektar, Nektur, Nemška osa, Neprave sovke, Nicolaus Michael Oppel, Njorke, Nožničarka, Noctua, Noj, Noj (rod), Norovirus, Nosorogi, Nutrija, Nyctereutes, Ošpice, Ožepek, Obregonia denegrii, Ogorčice koreninske pegavosti, Ogorčice koreninskih šišk, Oljkovke, Opice Starega sveta, Opraševanje, Orel, Orjaška gozdna svinja, Orjaški dežnik, Osliči, Ostvarji, Otus, Ovratniški plavač, Paščipalci, Pajki, Palpigradi, Pasasti kamenjak, Pastirice, Pedici, Pegaste sove, Pegatke, Pekariji, Pelargonija, Penicilin G, Penicilini, Penicillium chrysogenum, Perm, Perunika, Pes, Philipomyia aprica, Pižmovka, Pierre André Latreille, Pingvini, Pinija, Pipalkarji, Piperidin, Pipistrel, Pipreola pulchra, Pisani tukan, Pitohui dichrous, Plamenci, Planika (rod), Planinski pelin, Plavutonožci, Plazmodezma, Plevel, Plezalci, Plovci, Počasniki, Podančica, Podhujke, Podvihanke, Podzemeljski šesterookec, Pojalniki, Pojalnikovke, Poletni goban, Poletuše vrečarice, Polhi, Poliester, Polonice, Pomaranča, Pomelo, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Pomeni imen asteroidov: 8001–8500, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Ponirki, Popotni porečnik, Porfirna mušnica, Postranice, Postrvi, Povirni studenčar, Prašiči, Prave cvrčalke, Prave muhe, Prave sove, Prave veverice, Pravi ježi, Pravi krapovci, Pravi rilčkarji, Pravi somi, Prepeličarji, Preslica, Primorska podust, Priskledništvo, Pritlikavi kormoran, Pritlikavi listni zavrtači, Progasti kamenjak, Proteus (razločitev), Protizmrzovalni protein, Protodonata, Queletov goban, Raflezija, Rajčice, Rak (bolezen), Rakuni, Ramenonožci, Rastlinstvo, Razhudnikovke, Rdeča ognjena mravlja, Rdečeči dežnik, Rdeči voščenec, Rebrinčevolistna hladnikija, Regrat, Restrikcijski encim, Rhinoceros, Rilčasti skakači, Rjavi pajek samotar, Rman, Rožnatoglavi goban, Rožnice, Rod, Rogovnjaki, Rosikovke, Rotavirus, Rovke, Rušje, Sadjejedi, Saguaro, Salmonela, Sander, Sapindovke, Saurosuchus, Sébastien Vaillant, Schmidtov dvoličnik, Selen, Semenke, Sena (rod), Sepiadariidae, Sepiadarium, Sepioloidea, Servij Tulij, Severni medved, Seznam živalskih vrst iz debla Acanthocephala, Seznam bioloških vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam rastlin po družinah, Sifaka, Sinice, Sinonim (taksonomija), Sinornitozaver, Sipe, Sirek, Siva bogomolka, Sivka, Skakači, Skakači (pajki), Skobčevka, Skunki, Skupina za filogenijo kritosemenk, Sladkovodna riba, Slapniki, Slepa postranica, Slezenovke, Sloni, Slonovi zobčki, Smokvova opuncija, Smreka, Smrtoglavec, Snežna gos, Snežna sova, Snežni leopard, Soška smiljka, Sobni hrošček, Sodčkastooka riba, Sokol (rod), Sončni ostriži, Sončnica, Sorodstvo svetivcev, Spatifil, Spicara, Spinozaver, Spirulina, Spominčica, Sprattus, Srakoper, Srakoperji, Srna, Stafilokoki, Stepske kokoške, Stožčasti polž, Stokova morska kača, Storževa listonožka, Strakoš, Strakoši, Stržki, Strigalice, Strix (rod), Strmoglavci, Strnadi, Stročnice, Sus, Svišč, Sviščevke, Svinjski goban, Sweetie, Systema naturae, T-2 mikotoksin, Tajnik (ptič), Tajpan, Takson, Taksonomija, Talne uši, Tamariša, Tapirji, Tekačice, Teloh, Temni slaniščar, Teobromin, Tephrocactus, Tephrocactus articulatus, Tephrocactus articulatus var. papyracanthus, Teratogenost, Terizinozaver, Termiti, Tetrodotoksin, Thalassoma, Tigridija, Tikovec, Tintnica, Tiranozaver, Tisa (rod), Tobak (rod), Tolsti lastovičnik, Topoli, Trdoživnjaki, Trepetavke, Trepetlikov turek, Trias, Tričlensko poimenovanje, Tribarvna griva, Trilistni citronovec, Trizoba kukavica, Trobentica, Tropiki, Trpotec, Trske, Tukalice, Tukani, Tulipan, Tupaje, Turbinicarpus, Turbinicarpus pseudomacrochele, Uakari, Užitna sirovka, Udavi, Ursus, Usnjate stenice, Ustnače, Ustnatice, Vakcinij, Vanessa (rod), Veščci, Veščec, Velblod, Velecvetna grašica, Velekrilci, Veleligenj, Velika bela čaplja, Velika peščenka, Velika rdečelistka, Velike mačke, Veliki vodomec, Velikoluska skuša, Višnjeva deva, Viharni strakoš, Viharniki, Vilovina, Vinska trta, Vinske mušice, Virus hepatitisa B, Virus herpesa simpleksa, Virus mumpsa, Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika, Vitičnjaki, Vodne bolhe, Vodni drsalci, Vodni pajek, Vombati, Vpijati, Vrabci, Vrana, Vrba (drevo), Vrsta (biologija), Vrtnica, William Elford Leach, Wolbachia, Wuchereria bancrofti, Xyrichtys, Yersinia pestis, Zastrupitev z gobami, Zeaksantin, Zebra, Zelena golobica, Zelena mamba, Zelena smrdljivka, Zeleni bor, Zeleni volčji jezik, Zelenomodra deva, Zeti, Zgodnji trstničar, Zlata grozna listovka, Zlatica, Zlatovranke, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zoofilija (botanika).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti