Hitreje kot brskalnik!
76 odnosi: Actio (rimsko pravo), Anton Skumovič, Anton Wilhelm Amo, Berytus, Bizantinsko cesarstvo, Bologna, Družbena ureditev v antičnem Rimu, Emfitevza, Evrikov zakonik, Fatva, Fidejkomis, Frankovsko cesarstvo, Freiburg im Breisgau, Glosator, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut, Gregor Gojmir Krek, Habeas corpus, Hildegarda Vinzgauska, Ignacij Žitnik, Italijanski kralji, Izredno stanje, Janez Kopač (pravnik), Janez Kranjc (pravnik), Janez Krstnik Mayr, József Szájer, Jean Bodin, Junije Resti, Juraj Andrassy, Jurij Dolinar (pravnik), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Karel Veliki, Keria, Klodvik I., Konradov statut, Laktancij, Latinske pravice, Litovski statuti, Ljudevit Andrassy, Madžarska, Magdeburške pravice, Merovingi, Metropolitansko mesto Bologna, Naplavnina, Obči državljanski zakonik, Obligacijsko pravo, Osmansko cesarstvo, Palimpsest, Pax Romana, ..., Plebejci, Plebejski tribun, Posest, Pravna šola Berytus, Prefektura, Pretor, Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur, Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare, Renesansa 12. stoletja, Rimsko cesarstvo, Romanizacija, Seznam latinskih izrekov, Seznam zgodovinskih vsebin, Srbsko cesarstvo, Starorimska civilizacija, Sveto rimsko cesarstvo, Teoderik Veliki, Ustava, Valentinijan I., Viktor Korošec, Vizigotski zakonik, Vizigotsko kraljestvo, Zakonik dvanajstih plošč, Zapuščina, 1140, 450 pr. n. št.. Razširi indeks (26 več) »
Actio (rimsko pravo)
Actio (lat. tožba) v rimskem pravu pomeni pravdanje oz.
Novo!!: Rimsko pravo in Actio (rimsko pravo) · Poglej več »
Anton Skumovič
Anton Skumovič, slovenski pravnik, sodnik in pedagog, * 5. december 1864, Kapelski Vrh, † 13. december 1952, Ljubljana.
Novo!!: Rimsko pravo in Anton Skumovič · Poglej več »
Anton Wilhelm Amo
Anton Wilhelm Amo, z vzdevkom Afer iz Aksima, gansko-nemški filozof, * 1703, vas Awukenu blizu današnjega mesta Aksim, Gana, † okoli 1759, verjetno Gana.
Novo!!: Rimsko pravo in Anton Wilhelm Amo · Poglej več »
Berytus
Berytus (Biruta; Bērytós; Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2.
Novo!!: Rimsko pravo in Berytus · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Rimsko pravo in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Rimsko pravo in Bologna · Poglej več »
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Novo!!: Rimsko pravo in Družbena ureditev v antičnem Rimu · Poglej več »
Emfitevza
Emfitevza je bilo v zgodovini razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem je imel podložnik dedno pravico na kmetiji.
Novo!!: Rimsko pravo in Emfitevza · Poglej več »
Evrikov zakonik
Evrikov zakonik (latinsko) je zbirka vizigotskih zakonov, ki so jo zbrali na ukaz vizigotskega kralja Evrika malo pred letom 480, verjetno v Toulousu ali morda v Arlesu.
Novo!!: Rimsko pravo in Evrikov zakonik · Poglej več »
Fatva
Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.
Novo!!: Rimsko pravo in Fatva · Poglej več »
Fidejkomis
Gospostvo Brdo je bilo nekoč fidejkomis rodbine Zois Fidejkomis (iz latinskega fidei commissum: izročeno v varstvo) je bilo v rimskem pravu določilo v oporoki, ki je dediču nalagalo, da podedovano imetje po določenem času prepusti tretji osebi.
Novo!!: Rimsko pravo in Fidejkomis · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Rimsko pravo in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Rimsko pravo in Freiburg im Breisgau · Poglej več »
Glosator
Učenjaki pravnih šol 11.
Novo!!: Rimsko pravo in Glosator · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Rimsko pravo in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut
Grška pravoslavna stolnica sv.
Novo!!: Rimsko pravo in Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut · Poglej več »
Gregor Gojmir Krek
Gregor Gojmir Krek, slovenski pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik, * 27. junij 1875, Gradec, † 1. september 1942, Ljubljana.
Novo!!: Rimsko pravo in Gregor Gojmir Krek · Poglej več »
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Novo!!: Rimsko pravo in Habeas corpus · Poglej več »
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Novo!!: Rimsko pravo in Hildegarda Vinzgauska · Poglej več »
Ignacij Žitnik
Ignacij Žitnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, časnikar in politik, * 24. november, 1857, Fužina pri Zagradcu, † 28. december 1913, Ljubljana.
Novo!!: Rimsko pravo in Ignacij Žitnik · Poglej več »
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Novo!!: Rimsko pravo in Italijanski kralji · Poglej več »
Izredno stanje
Člani kraljevskega malajskega polka med izrednimi dogodki v Maleziji leta 1949 pri pregledu opreme, zaplenjene v napadu Izredno stanje je situacija, v kateri je vlada pooblaščena, da lahko zaradi varnosti in zaščite svojih državljanov oblikuje politike, ki jih običajno ne bi smela izvajati.
Novo!!: Rimsko pravo in Izredno stanje · Poglej več »
Janez Kopač (pravnik)
Janez Kopač (tudi Kopatch), slovenski pravnik, * 6. december 1793, Škofljica, † 2. december 1872, Gradec.
Novo!!: Rimsko pravo in Janez Kopač (pravnik) · Poglej več »
Janez Kranjc (pravnik)
Janez Kranjc, slovenski pravnik, pravni zgodovinar * 11. maj 1949, Ljubljana.
Novo!!: Rimsko pravo in Janez Kranjc (pravnik) · Poglej več »
Janez Krstnik Mayr
Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.
Novo!!: Rimsko pravo in Janez Krstnik Mayr · Poglej več »
József Szájer
József Szájer, madžarski politik, * 7. september 1961, Šopron.
Novo!!: Rimsko pravo in József Szájer · Poglej več »
Jean Bodin
Jean Bodin, francoski pravnik, zgodovinar, ekonomist, filozof, državnik, * 1530, Angers, Francija, † 1596, Laon, Francija.
Novo!!: Rimsko pravo in Jean Bodin · Poglej več »
Junije Resti
Junije Marijan Josip Antun Alojz Restić ali de Resti, znan tudi kot Giunio Antonio Resti in Džono Rastić, hrvaški pesnik in satirik, * 11. januar 1755, Dubrovnik, † 30. marec 1814, Dubrovnik.
Novo!!: Rimsko pravo in Junije Resti · Poglej več »
Juraj Andrassy
Juraj Andrassy, hrvaški pravnik, profesor prava na Pravni fakulteti v Zagrebu, * 12. avgust 1896, Zagreb, † 20. december 1977, Zagreb.
Novo!!: Rimsko pravo in Juraj Andrassy · Poglej več »
Jurij Dolinar (pravnik)
Jurij Dolinar, slovenski pravnik in pedagog, * 19. april 1764, Volča, † 21. oktober 1858, Ljubljana.
Novo!!: Rimsko pravo in Jurij Dolinar (pravnik) · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Rimsko pravo in Justinijan I. · Poglej več »
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Novo!!: Rimsko pravo in Justinijanov zakonik · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Rimsko pravo in Karel Veliki · Poglej več »
Keria
Keria: studia Latina et Graeca je strokovno-znanstvena revija Društva za antične in humanistične študije Slovenije.
Novo!!: Rimsko pravo in Keria · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Rimsko pravo in Klodvik I. · Poglej več »
Konradov statut
Konradov statut (češko Statuta Konrádova, latinsko Iura Conradi ali Iura ducis Ottonis) je najstarejši znani češki zakonik, ki ga je izdal vojvoda Konrad II. Oton okoli leta 1189 na dvornem zboru v Sadski.
Novo!!: Rimsko pravo in Konradov statut · Poglej več »
Laktancij
Laktancij (lat. Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus), rimski krščanski teolog filozof, učitelj retorike, * 250, Severna Afrika, † 340, Trier, Nemčija.
Novo!!: Rimsko pravo in Laktancij · Poglej več »
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Novo!!: Rimsko pravo in Latinske pravice · Poglej več »
Litovski statuti
Litovski statuti (litovsko Lietuvas statūti), prvotno znani kot Statuti Velike litovske kneževine, so bili kodifikacija celotne zakonodaje Velike litovske kneževine in njegove naslednice poljsko-litovske Republike obeh narodov iz 16.
Novo!!: Rimsko pravo in Litovski statuti · Poglej več »
Ljudevit Andrassy
Ljudevit Andrassy, hrvaški pravnik, * 17. avgust, 1869, Stubičke Toplice, † 30. oktober, 1955, Zagreb.
Novo!!: Rimsko pravo in Ljudevit Andrassy · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Rimsko pravo in Madžarska · Poglej več »
Magdeburške pravice
Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I. (936–973), in je temeljil na Flandrijskem zakonu.
Novo!!: Rimsko pravo in Magdeburške pravice · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Rimsko pravo in Merovingi · Poglej več »
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Novo!!: Rimsko pravo in Metropolitansko mesto Bologna · Poglej več »
Naplavnina
Aljaski Aluvialna ravnina v državnem parku Red Rock Canyon (Kalifornija) Naplavnina (tudi aluvij, iz latinskega alluvius oz. alluere, »umivati se«) je rahla glina, mulj, pesek ali prod, ki ga je tekoča voda odložila v strugi potoka, na poplavni ravnici, v aluvialnem stožcu, na plaži ali na podobnih lokacijah.
Novo!!: Rimsko pravo in Naplavnina · Poglej več »
Obči državljanski zakonik
Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.
Novo!!: Rimsko pravo in Obči državljanski zakonik · Poglej več »
Obligacijsko pravo
Obligacijsko pravo oziroma obveznostno pravo je panoga civilnega prava, ki ureja pravna razmerja, ki kot posledico pomenijo obveznost za pravno ali fizično osebo.
Novo!!: Rimsko pravo in Obligacijsko pravo · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Rimsko pravo in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Novo!!: Rimsko pravo in Palimpsest · Poglej več »
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr. n. št. – 180 n. št.). Mir je vzpostavil cesar Avgust, zato se včasih imenuje tudi Pax Augusta.
Novo!!: Rimsko pravo in Pax Romana · Poglej več »
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Novo!!: Rimsko pravo in Plebejci · Poglej več »
Plebejski tribun
Plebejski, pogosto napačno ljudski tribun (latinsko), je bil prvi politični položaj v Rimski republiki, odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti rimskega senata in magistratov.
Novo!!: Rimsko pravo in Plebejski tribun · Poglej več »
Posest
Posest je pojem značilen za stvarno pravo.
Novo!!: Rimsko pravo in Posest · Poglej več »
Pravna šola Berytus
Pravna šola Berytus (znana tudi kot bejrutska pravna šola) je bila središče za študij rimskega prava v klasični antiki v Berytusu (današnji Bejrut, Libanon).
Novo!!: Rimsko pravo in Pravna šola Berytus · Poglej več »
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Novo!!: Rimsko pravo in Prefektura · Poglej več »
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Novo!!: Rimsko pravo in Pretor · Poglej več »
Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur
Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur (slovensko Kdor molči (ko bi moral in mogel govoriti), se zdi, da pritrjuje) je rek, ki je posledica določil o molku iz rimskega prava, ki ga je strnila občepravna doktrina.
Novo!!: Rimsko pravo in Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur · Poglej več »
Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare
Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare (slovensko Kdor molči, nikakor ne priznava, vendar je res, da tudi ne zanika) je rek iz rimskega prava.
Novo!!: Rimsko pravo in Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare · Poglej več »
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Novo!!: Rimsko pravo in Renesansa 12. stoletja · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Rimsko pravo in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Novo!!: Rimsko pravo in Romanizacija · Poglej več »
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Novo!!: Rimsko pravo in Seznam latinskih izrekov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Rimsko pravo in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Novo!!: Rimsko pravo in Srbsko cesarstvo · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Rimsko pravo in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Rimsko pravo in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Rimsko pravo in Teoderik Veliki · Poglej več »
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Novo!!: Rimsko pravo in Ustava · Poglej več »
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Novo!!: Rimsko pravo in Valentinijan I. · Poglej več »
Viktor Korošec
Viktor Korošec, slovenski pravnik, * 17. december 1899, Ljubljana, † 16. november 1985, Ljubljana.
Novo!!: Rimsko pravo in Viktor Korošec · Poglej več »
Vizigotski zakonik
Naslovnica ''Liber Judiciorum'' iz leta 1600 Vizigotski zakonik (latinsko ali, špansko Libro de los Juicios) je zbirka zakonov, ki jo je sestavil hispanski vizigotski kralj Hindasvint v drugem letu svojega vladanja (642/643).
Novo!!: Rimsko pravo in Vizigotski zakonik · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Rimsko pravo in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Zakonik dvanajstih plošč
right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.
Novo!!: Rimsko pravo in Zakonik dvanajstih plošč · Poglej več »
Zapuščina
Zapuščina je vse premoženje in pravice, kot tudi vse obveznosti, ki jih je pustil zapustnik ob svoji smrti kot svoje.
Novo!!: Rimsko pravo in Zapuščina · Poglej več »
1140
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Rimsko pravo in 1140 · Poglej več »
450 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Rimsko pravo in 450 pr. n. št. · Poglej več »
