Kazalo
75 odnosi: Actio (rimsko pravo), Anton Skumovič, Anton Wilhelm Amo, Berytus, Bizantinsko cesarstvo, Bologna, Družbena ureditev v antičnem Rimu, Emfitevza, Evrikov zakonik, Fatva, Fidejkomis, Frankovsko cesarstvo, Freiburg im Breisgau, Glosator, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut, Gregor Gojmir Krek, Habeas corpus, Hildegarda Vinzgauska, Ignacij Žitnik, Italijanski kralji, Izredno stanje, Janez Kopač (pravnik), Janez Kranjc (pravnik), Janez Krstnik Mayr, József Szájer, Jean Bodin, Junije Resti, Juraj Andrassy, Jurij Dolinar (pravnik), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Karel Veliki, Keria, Klodvik I., Konradov statut, Laktancij, Latinske pravice, Litovski statuti, Ljudevit Andrassy, Madžarska, Magdeburške pravice, Merovingi, Metropolitansko mesto Bologna, Naplavnina, Obči državljanski zakonik, Obligacijsko pravo, Osmansko cesarstvo, Palimpsest, Pax Romana, ... Razširi indeks (25 več) »
Actio (rimsko pravo)
Actio (lat. tožba) v rimskem pravu pomeni pravdanje oz.
Poglej Rimsko pravo in Actio (rimsko pravo)
Anton Skumovič
Anton Skumovič, slovenski pravnik, sodnik in pedagog, * 5. december 1864, Kapelski Vrh, † 13. december 1952, Ljubljana.
Poglej Rimsko pravo in Anton Skumovič
Anton Wilhelm Amo
Anton Wilhelm Amo, z vzdevkom Afer iz Aksima, gansko-nemški filozof, * 1703, vas Awukenu blizu današnjega mesta Aksim, Gana, † okoli 1759, verjetno Gana.
Poglej Rimsko pravo in Anton Wilhelm Amo
Berytus
Berytus (Biruta; Bērytós; Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2.
Poglej Rimsko pravo in Berytus
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimsko pravo in Bizantinsko cesarstvo
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Rimsko pravo in Bologna
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Poglej Rimsko pravo in Družbena ureditev v antičnem Rimu
Emfitevza
Emfitevza je bilo v zgodovini razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem je imel podložnik dedno pravico na kmetiji.
Poglej Rimsko pravo in Emfitevza
Evrikov zakonik
Evrikov zakonik (latinsko) je zbirka vizigotskih zakonov, ki so jo zbrali na ukaz vizigotskega kralja Evrika malo pred letom 480, verjetno v Toulousu ali morda v Arlesu.
Poglej Rimsko pravo in Evrikov zakonik
Fatva
Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.
Poglej Rimsko pravo in Fatva
Fidejkomis
Gospostvo Brdo je bilo nekoč fidejkomis rodbine Zois Fidejkomis (iz latinskega fidei commissum: izročeno v varstvo) je bilo v rimskem pravu določilo v oporoki, ki je dediču nalagalo, da podedovano imetje po določenem času prepusti tretji osebi.
Poglej Rimsko pravo in Fidejkomis
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Rimsko pravo in Frankovsko cesarstvo
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Rimsko pravo in Freiburg im Breisgau
Glosator
Učenjaki pravnih šol 11.
Poglej Rimsko pravo in Glosator
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Rimsko pravo in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut
Grška pravoslavna stolnica sv.
Poglej Rimsko pravo in Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut
Gregor Gojmir Krek
Gregor Gojmir Krek, slovenski pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik, * 27. junij 1875, Gradec, † 1. september 1942, Ljubljana.
Poglej Rimsko pravo in Gregor Gojmir Krek
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Poglej Rimsko pravo in Habeas corpus
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Rimsko pravo in Hildegarda Vinzgauska
Ignacij Žitnik
Ignacij Žitnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, časnikar in politik, * 24. november, 1857, Fužina pri Zagradcu, † 28. december 1913, Ljubljana.
Poglej Rimsko pravo in Ignacij Žitnik
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Poglej Rimsko pravo in Italijanski kralji
Izredno stanje
Člani kraljevskega malajskega polka med izrednimi dogodki v Maleziji leta 1949 pri pregledu opreme, zaplenjene v napadu Izredno stanje je situacija, v kateri je vlada pooblaščena, da lahko zaradi varnosti in zaščite svojih državljanov oblikuje politike, ki jih običajno ne bi smela izvajati.
Poglej Rimsko pravo in Izredno stanje
Janez Kopač (pravnik)
Janez Kopač (tudi Kopatch), slovenski pravnik, * 6. december 1793, Škofljica, † 2. december 1872, Gradec.
Poglej Rimsko pravo in Janez Kopač (pravnik)
Janez Kranjc (pravnik)
Janez Kranjc, slovenski pravnik, pravni zgodovinar * 11. maj 1949, Ljubljana.
Poglej Rimsko pravo in Janez Kranjc (pravnik)
Janez Krstnik Mayr
Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.
Poglej Rimsko pravo in Janez Krstnik Mayr
József Szájer
József Szájer, madžarski politik, * 7. september 1961, Šopron.
Poglej Rimsko pravo in József Szájer
Jean Bodin
Jean Bodin, francoski pravnik, zgodovinar, ekonomist, filozof, državnik, * 1530, Angers, Francija, † 1596, Laon, Francija.
Poglej Rimsko pravo in Jean Bodin
Junije Resti
Junije Marijan Josip Antun Alojz Restić ali de Resti, znan tudi kot Giunio Antonio Resti in Džono Rastić, hrvaški pesnik in satirik, * 11. januar 1755, Dubrovnik, † 30. marec 1814, Dubrovnik.
Poglej Rimsko pravo in Junije Resti
Juraj Andrassy
Juraj Andrassy, hrvaški pravnik, profesor prava na Pravni fakulteti v Zagrebu, * 12. avgust 1896, Zagreb, † 20. december 1977, Zagreb.
Poglej Rimsko pravo in Juraj Andrassy
Jurij Dolinar (pravnik)
Jurij Dolinar, slovenski pravnik in pedagog, * 19. april 1764, Volča, † 21. oktober 1858, Ljubljana.
Poglej Rimsko pravo in Jurij Dolinar (pravnik)
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Rimsko pravo in Justinijan I.
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Poglej Rimsko pravo in Justinijanov zakonik
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Rimsko pravo in Karel Veliki
Keria
Keria: studia Latina et Graeca je strokovno-znanstvena revija Društva za antične in humanistične študije Slovenije.
Poglej Rimsko pravo in Keria
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Rimsko pravo in Klodvik I.
Konradov statut
Konradov statut (češko Statuta Konrádova, latinsko Iura Conradi ali Iura ducis Ottonis) je najstarejši znani češki zakonik, ki ga je izdal vojvoda Konrad II. Oton okoli leta 1189 na dvornem zboru v Sadski.
Poglej Rimsko pravo in Konradov statut
Laktancij
Laktancij (lat. Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus), rimski krščanski teolog filozof, učitelj retorike, * 250, Severna Afrika, † 340, Trier, Nemčija.
Poglej Rimsko pravo in Laktancij
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Rimsko pravo in Latinske pravice
Litovski statuti
Litovski statuti (litovsko Lietuvas statūti), prvotno znani kot Statuti Velike litovske kneževine, so bili kodifikacija celotne zakonodaje Velike litovske kneževine in njegove naslednice poljsko-litovske Republike obeh narodov iz 16.
Poglej Rimsko pravo in Litovski statuti
Ljudevit Andrassy
Ljudevit Andrassy, hrvaški pravnik, * 17. avgust, 1869, Stubičke Toplice, † 30. oktober, 1955, Zagreb.
Poglej Rimsko pravo in Ljudevit Andrassy
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Rimsko pravo in Madžarska
Magdeburške pravice
Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I.
Poglej Rimsko pravo in Magdeburške pravice
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Rimsko pravo in Merovingi
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Rimsko pravo in Metropolitansko mesto Bologna
Naplavnina
Aljaski Aluvialna ravnina v državnem parku Red Rock Canyon (Kalifornija) Naplavnina (tudi aluvij, iz latinskega alluvius oz. alluere, »umivati se«) je rahla glina, mulj, pesek ali prod, ki ga je tekoča voda odložila v strugi potoka, na poplavni ravnici, v aluvialnem stožcu, na plaži ali na podobnih lokacijah.
Poglej Rimsko pravo in Naplavnina
Obči državljanski zakonik
Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.
Poglej Rimsko pravo in Obči državljanski zakonik
Obligacijsko pravo
Obligacijsko pravo oziroma obveznostno pravo je panoga civilnega prava, ki ureja pravna razmerja, ki kot posledico pomenijo obveznost za pravno ali fizično osebo.
Poglej Rimsko pravo in Obligacijsko pravo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Rimsko pravo in Osmansko cesarstvo
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Rimsko pravo in Palimpsest
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Rimsko pravo in Pax Romana
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Rimsko pravo in Plebejci
Plebejski tribun
Plebejski, pogosto napačno ljudski tribun (latinsko), je bil prvi politični položaj v Rimski republiki, odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti rimskega senata in magistratov.
Poglej Rimsko pravo in Plebejski tribun
Posest
Posest je pojem značilen za stvarno pravo.
Poglej Rimsko pravo in Posest
Pravna šola Berytus
Pravna šola Berytus (znana tudi kot bejrutska pravna šola) je bila središče za študij rimskega prava v klasični antiki v Berytusu (današnji Bejrut, Libanon).
Poglej Rimsko pravo in Pravna šola Berytus
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Poglej Rimsko pravo in Prefektura
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Rimsko pravo in Pretor
Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur
Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur (slovensko Kdor molči (ko bi moral in mogel govoriti), se zdi, da pritrjuje) je rek, ki je posledica določil o molku iz rimskega prava, ki ga je strnila občepravna doktrina.
Poglej Rimsko pravo in Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur
Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare
Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare (slovensko Kdor molči, nikakor ne priznava, vendar je res, da tudi ne zanika) je rek iz rimskega prava.
Poglej Rimsko pravo in Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Rimsko pravo in Renesansa 12. stoletja
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimsko pravo in Rimsko cesarstvo
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Poglej Rimsko pravo in Romanizacija
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Rimsko pravo in Seznam latinskih izrekov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Rimsko pravo in Seznam zgodovinskih vsebin
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Rimsko pravo in Srbsko cesarstvo
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Rimsko pravo in Starorimska civilizacija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Rimsko pravo in Sveto rimsko cesarstvo
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Rimsko pravo in Teoderik Veliki
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Rimsko pravo in Ustava
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Rimsko pravo in Valentinijan I.
Viktor Korošec
Viktor Korošec, slovenski pravnik, * 17. december 1899, Ljubljana, † 16. november 1985, Ljubljana.
Poglej Rimsko pravo in Viktor Korošec
Vizigotski zakonik
Naslovnica ''Liber Judiciorum'' iz leta 1600 Vizigotski zakonik (latinsko ali, špansko Libro de los Juicios) je zbirka zakonov, ki jo je sestavil hispanski vizigotski kralj Hindasvint v drugem letu svojega vladanja (642/643).
Poglej Rimsko pravo in Vizigotski zakonik
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Rimsko pravo in Vizigotsko kraljestvo
Zakonik dvanajstih plošč
right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.
Poglej Rimsko pravo in Zakonik dvanajstih plošč
Zapuščina
Zapuščina je vse premoženje in pravice, kot tudi vse obveznosti, ki jih je pustil zapustnik ob svoji smrti kot svoje.
Poglej Rimsko pravo in Zapuščina
1140
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Rimsko pravo in 1140
Prav tako znan kot Starorimsko pravo.