Kazalo
41 odnosi: Šapur I., Brindisi, Ceuta, Civitas, Constitutio Antoniniana, Egipt (rimska provinca), Filon iz Biblosa, Gaj Sempronij Grakh, Gordijan I., Gordijan II., Hispanija, Jožef Flavij, Karakala, Karel Veliki, Kastrum, Liguri, Maksimin Tračan, Marijeve reforme, Municipij, Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Pismo Filemonu, Pismo Galačanom, Principat, Rimska Dakija, Rimska Italija, Rimska kolonija, Rimsko cesarstvo, Romanizacija, Sabinci, Samnij, Servij Tulij, Severska dinastija, Starorimska civilizacija, Tarraco, Tarz, Teoderik Veliki, Volubilis, Zakonik dvanajstih plošč, Zenobija, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina Rimskega cesarstva.
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Rimsko državljanstvo in Šapur I.
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Rimsko državljanstvo in Brindisi
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Rimsko državljanstvo in Ceuta
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Rimsko državljanstvo in Civitas
Constitutio Antoniniana
Constitutio Antoniniana (slovensko Antoninova ustava, točneje Antoninov edikt) ali Karakalov edikt, državni razglas, ki ga je leta 212 objavil rimski cesar Karakala in z njim vsem svobodnim moškim v Rimskem cesarstvu podelil polno rimsko državljanstvo, vsem svobodnim ženskam v cesarstvu pa pravice, ki so jih imele Rimljanke.
Poglej Rimsko državljanstvo in Constitutio Antoniniana
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Rimsko državljanstvo in Egipt (rimska provinca)
Filon iz Biblosa
Filon iz Biblosa (starogrško, Phílōn Býblios, latinsko Philo Byblius), znan tudi kot Herenij Filon, je bil avtor v grščini pisanih slovničnih, slovarskih in zgodovinskih del, * 64, Biblos, Fenicija, † 141.
Poglej Rimsko državljanstvo in Filon iz Biblosa
Gaj Sempronij Grakh
Gaj Sempronij Grakh (Gaius Sempronius Gracchus), rimski politik, * okoli 160 pr. n. št., † 121 pr. n. št. Gaj Sempronij Grakh je bil tako kot njegov starejši brat Tiberij Sempronij Grakh vzgojen v duhu helenizma.
Poglej Rimsko državljanstvo in Gaj Sempronij Grakh
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Poglej Rimsko državljanstvo in Gordijan I.
Gordijan II.
Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Poglej Rimsko državljanstvo in Gordijan II.
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Rimsko državljanstvo in Hispanija
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Rimsko državljanstvo in Jožef Flavij
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Rimsko državljanstvo in Karakala
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Rimsko državljanstvo in Karel Veliki
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Rimsko državljanstvo in Kastrum
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Rimsko državljanstvo in Liguri
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Rimsko državljanstvo in Maksimin Tračan
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Rimsko državljanstvo in Marijeve reforme
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Rimsko državljanstvo in Municipij
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Rimsko državljanstvo in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Pismo Filemonu
Pismo Filemonu je knjiga Nove zaveze in eno od pisem, ki jih je napisal apostol Pavel.
Poglej Rimsko državljanstvo in Pismo Filemonu
Pismo Galačanom
Pavlovo Pismo Galačanom je deveta knjiga Nove zaveze in je bilo namenjeno zgodnjekrščanskim skupnostim v Galatiji.
Poglej Rimsko državljanstvo in Pismo Galačanom
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Rimsko državljanstvo in Principat
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Rimsko državljanstvo in Rimska Dakija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Rimsko državljanstvo in Rimska Italija
Rimska kolonija
Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.
Poglej Rimsko državljanstvo in Rimska kolonija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimsko državljanstvo in Rimsko cesarstvo
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Poglej Rimsko državljanstvo in Romanizacija
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Rimsko državljanstvo in Sabinci
Samnij
Zemljevid staroveškega Samnija Samnij (oskansko Safinim, latinsko, italijansko Sannio) je bila staroveška regija v južni Italiji, naseljena s Samniti.
Poglej Rimsko državljanstvo in Samnij
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Rimsko državljanstvo in Servij Tulij
Severska dinastija
Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.
Poglej Rimsko državljanstvo in Severska dinastija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Rimsko državljanstvo in Starorimska civilizacija
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Rimsko državljanstvo in Tarraco
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Rimsko državljanstvo in Tarz
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Rimsko državljanstvo in Teoderik Veliki
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Rimsko državljanstvo in Volubilis
Zakonik dvanajstih plošč
right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.
Poglej Rimsko državljanstvo in Zakonik dvanajstih plošč
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Rimsko državljanstvo in Zenobija
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Rimsko državljanstvo in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Rimsko državljanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva