Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Uporabi AI

Kazalo

1. 841 odnosi: Abruci, Acta martyrum, Afrika (rimska provinca), Ahaja (rimska provinca), Ajdna, Ajdovščina, Akvadukt (most), Alani, Albani (pleme), Aleksander Aleksandrijski, Alemani, Alep, Alkimija, Alpinska brigada Taurinense, Alternativna zgodovina, Alzacija, Ambrož Milanski, Ananas, Angkor Vat, Ankara, Antična Grčija, Antični Rim, Apamea, Apolonija (Ilirija), Apsida, Apulija, Ardašir I., Ardijejci, Arheologija, Aristotelizem, Arkadij, Armenci, Armenija, Atanazij Veliki, Atila, Avellino (pokrajina), Avguštin iz Hipona, Avgust (ime), Avripigment, Avstrija, Şanlıurfa, Šampanja - Ardeni, Šapur I., Šapur II., Šenbric, Šentjakob v Rožu, Šentrupert, Škorpijon (metalec kopja), Škrip, Štanjel, ... Razširi indeks (791 več) » « Shrink indeks

Abruci

Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Abruci

Acta martyrum

Acta martyrum so bili v času Rimskega imperija uradni zapisi o zaslišanjih in sodnih postopkih proti kristjanom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Acta martyrum

Afrika (rimska provinca)

Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Afrika (rimska provinca)

Ahaja (rimska provinca)

Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ahaja (rimska provinca)

Ajdna

Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ajdna

Ajdovščina

Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ajdovščina

Akvadukt (most)

Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.

Poglej Rimsko cesarstvo in Akvadukt (most)

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alani

Albani (pleme)

Albani (grško: Ἀλβανοί) so bili ilirsko pleme, ki ga prvič omenja Ptolemaj in ga v svojem delu Geographica okrog leta 150 postavlja na ozemlje rimske province Makedonije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Albani (pleme)

Aleksander Aleksandrijski

Aleksander Aleksandrijski je krščanski škof ter 19.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aleksander Aleksandrijski

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alemani

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alep

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alkimija

Alpinska brigada Taurinense

Alpinska brigada Taurinense (izvirno Brigata Alpina "Taurinense") je lahko-pehotna brigada Italijanske kopenske vojske, ki je specializirana za gorsko bojevanje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alpinska brigada Taurinense

Alternativna zgodovina

Alternativna zgodovina (alternativna stvarnost) je zvrst fikcije, kjer so zgodbe postavljene v izmišljen svet, podoben resničnemu, v katerem pa se je tok zgodovine na določeni točki v preteklosti ločil od dejanskega.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alternativna zgodovina

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Rimsko cesarstvo in Alzacija

Ambrož Milanski

Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Ambrož Milanski

Ananas

Ananas (znanstveno ime Ananas comosus, Ananas sativus) je tropska rastlina iz družine ananasovk in njen sadež.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ananas

Angkor Vat

Angkor Vat je tempeljski kompleks v Kambodži in največji verski spomenik na svetu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Angkor Vat

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ankara

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Antična Grčija

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Antični Rim

Apamea

Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apamea

Apolonija (Ilirija)

Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apolonija (Ilirija)

Apsida

Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apsida

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apulija

Ardašir I.

Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ardašir I.

Ardijejci

Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ardijejci

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Rimsko cesarstvo in Arheologija

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aristotelizem

Arkadij

Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Arkadij

Armenci

Armenci so narod oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Armenci

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Armenija

Atanazij Veliki

Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.

Poglej Rimsko cesarstvo in Atanazij Veliki

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Poglej Rimsko cesarstvo in Atila

Avellino (pokrajina)

Pokrajina Avellino (v italijanskem izvirniku Provincia di Avellino) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avellino (pokrajina)

Avguštin iz Hipona

Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avguštin iz Hipona

Avgust (ime)

Avgust je moško osebno ime.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avgust (ime)

Avripigment

Avripigment, arzenova svetlica ali arzenovo žveplo je arzenov sulfidni mineral s kemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdorombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avripigment

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avstrija

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Şanlıurfa

Šampanja - Ardeni

Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Šampanja - Ardeni

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Rimsko cesarstvo in Šapur I.

Šapur II.

Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šābuhr, novoperzijsko شاپور‎, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.

Poglej Rimsko cesarstvo in Šapur II.

Šenbric

Šenbric je naselje v Mestni občini Velenje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Šenbric

Šentjakob v Rožu

Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Šentjakob v Rožu

Šentrupert

Šentrupert (tudi Šent Rupert) je vas v jugovzhodni Sloveniji in sedež Občine Šentrupert.

Poglej Rimsko cesarstvo in Šentrupert

Škorpijon (metalec kopja)

Škorpijon, sodobna rekonstrukcija antičnega orožja Škorpijon (latinsko: scorpio ali scorpion), rimsko artilerijsko orožje, ki ga je prvi opisal rimski pisec Vitruvij v 1.

Poglej Rimsko cesarstvo in Škorpijon (metalec kopja)

Škrip

Škrip je naselje na otoku Brač, ki upravno spada pod mesto Supetar; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Škrip

Štanjel

Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen.

Poglej Rimsko cesarstvo in Štanjel

Števerjan

Števerjan je naselje in občina v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini, ob meji s Slovenijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Števerjan

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Rimsko cesarstvo in Švica

İzmir (provinca)

Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in İzmir (provinca)

Železniški prevoz

Slovenskih železnic Kompozicija tovornega vlaka Železniški postaji Ljubljana Železniški transport tudi železniški prevoz, je voden način kopenskega transporta, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po železniških tirih.

Poglej Rimsko cesarstvo in Železniški prevoz

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Rimsko cesarstvo in Železo

Žerjav (stroj)

right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Žerjav (stroj)

Žirafa

Žiráfa (znanstveno ime Giraffa) je visok afriški sesalec.

Poglej Rimsko cesarstvo in Žirafa

Žuljana

Žuljana je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Ston; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Žuljana

Časovni pregled astronomov

Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.

Poglej Rimsko cesarstvo in Časovni pregled astronomov

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Čedad

Čedar

Čedar (ang. Cheddar cheese) je vrsta trdega sira, ki izvira iz jugozahodne Anglije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Čedar

Črešnjevec, Slovenska Bistrica

Črešnjevec je naselje v Občini Slovenska Bistrica.

Poglej Rimsko cesarstvo in Črešnjevec, Slovenska Bistrica

Črnomelj

Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Črnomelj

Baalbek

Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Baalbek

Baćina

Baćina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Ploče; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Baćina

Backgammon

ameriške državljanske vojne. Backgammon je igra na igralni deski za dva igralca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Backgammon

Baktrija

Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).

Poglej Rimsko cesarstvo in Baktrija

Balearski otoki

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Balearski otoki

Barcelona

Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Barcelona

Bari (pokrajina)

Pokrajina Bari (v italijanskem izvirniku Provincia di Bari, izg. Provinča di Bari) je bila ena od šestih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Apulija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bari (pokrajina)

Baskovske dežele

Izraz Baskovske dežele (baskovsko Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva na meji med Španijo in Francijo ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16.

Poglej Rimsko cesarstvo in Baskovske dežele

Batavska republika

Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Batavska republika

Baton I.

Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..

Poglej Rimsko cesarstvo in Baton I.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Bazilikata

Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bazilikata

Bazilisk (bizantinski cesar)

Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bazilisk (bizantinski cesar)

Béziers

Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.

Poglej Rimsko cesarstvo in Béziers

Bejrut

Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bejrut

Beka (dolina)

Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Beka (dolina)

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Belgija

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Rimsko cesarstvo in Beljak

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Benečija

Benedikt Nursijski

Benedikt Nursijski (tudi Benedikt iz Nursije), opat, svetnik in zavetnik Evrope; * okrog 480, Nursija, Italsko kraljestvo (danes: Norcia, Umbrija, Italija), † 21. marec 547, Monte Cassino, Italsko kraljestvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Benedikt Nursijski

Bengazi

Bengazi ali Bengasi (arabsko: بنغازي turško: Bingazi) je drugo največje mesto v Libiji in glavno mesto libijske regije Cirenajka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bengazi

Bičje

Bičje je naselje v Občini Grosuplje in je del krajevne skupnosti Št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bičje

Bibinje

Bibinje (Bibigne) so naselje in občina na Hrvaškem, ki upravno spada pod Zadrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bibinje

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Biblos

Biella (pokrajina)

Pokrajina Biella (v italijanskem izvirniku Provincia di Biella, izg. Provinča di Bjela) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.

Poglej Rimsko cesarstvo in Biella (pokrajina)

Biograd na Moru

Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Biograd na Moru

Bischofshofen

Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bischofshofen

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitinija

Bitka na Katalunskih poljih

Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitka na Katalunskih poljih

Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitka pri Mrzli reki

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bizanc

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo

Blace, Hrvaška

Blace so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Slivno; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Blace, Hrvaška

Blečji Vrh

Blečji Vrh je naselje v Občini Grosuplje in je del Krajevne skupnosti Polica.

Poglej Rimsko cesarstvo in Blečji Vrh

Bloke

Bloke (tudi Bloška planota) so obsežna skledasta planota na nadmorski višini med 700 in 800 m. Planota je skupaj z Rakitniško grudo omejena z dvema izrazitejšema dinarskima prelomnicama.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bloke

Boštjan

Boštjan je moško osebno ime.

Poglej Rimsko cesarstvo in Boštjan

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bodensko jezero

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Boetij

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bolgarija

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bologna

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bordeaux

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Rimsko cesarstvo in Bosna in Hercegovina

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bospor

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bratislava

Bregenz

Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bregenz

Brestanica

Bazilika Lurške Matere Božje Ribniki Mačkovci Pogled na Mohor Železniška postaja, pogled z gradu Brestanica (do leta 1953 Rajhenburg) je naselje trškega značaja v Občini Krško.

Poglej Rimsko cesarstvo in Brestanica

Bretanja

Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bretanja

Bribir, Skradin

Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bribir, Skradin

Britev

Ravna britev, kakršne so bile razširjene pred 20. stoletjem Britev je posebno oblikovan nož z zelo ostrim rezilom, vpetim v gibljiv ročaj iz lesa ali roževine, v novejšem času pa tudi iz bakelita in plastike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Britev

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Budžak

Budva

Budva je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori.

Poglej Rimsko cesarstvo in Budva

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Rimsko cesarstvo in Burgundija

Burja

za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Burja

Bursa

Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bursa

Buzet

Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Buzet

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Rimsko cesarstvo in Carigrad

Carinska služba

češke mobilne carinske ekipe Carina ali carinska služba je represivna uradniška organizacija, ki se tradicionalno ukvarja s carinskim nadzorom nad uvozom in izvozom carinskega blaga ter pobiranjem davščine, ki se opira na prehod carinskega blaga preko meje, in ki se prav tako imenuje carina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Carinska služba

Catania

Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Catania

Catania (pokrajina)

Pokrajina Catania (v italijanskem izvirniku Provincia di Catania), je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sicilija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Catania (pokrajina)

Celeja

Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Celeja

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Celje

Cestni prevoz

Sodoben cestni vlačilec. Céstni prevòz (ali tudi céstni transpórt) je transport po cestah, tj.

Poglej Rimsko cesarstvo in Cestni prevoz

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Cezar (naslov)

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Poglej Rimsko cesarstvo in Chur

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ciper

Cirenajka

Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Cirenajka

Cisalpska Galija

Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Cisalpska Galija

Civitas

Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.

Poglej Rimsko cesarstvo in Civitas

Claustra Alpium Iuliarum

Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.

Poglej Rimsko cesarstvo in Claustra Alpium Iuliarum

Col

Col je naselje in krajevna skupnost v Občini Ajdovščina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Col

Como (pokrajina)

Pokrajina Como (v italijanskem izvirniku Provincia di Como) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Como (pokrajina)

Dacit

Dacit Diagram QAPF z označenim položajem dacita diagramu TAS Dacit je vulkanska kamnina, ki je sestavljena iz kremena, natrijevih-kalijevih glinencev in obarvanih mineralov, med katerimi prevladuje rogovača.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dacit

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dalmacija

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Damask

Deir ez-Zor

Deir ez-Zur (arabsko دير الزور, armensko Ter Zor) je mesto v osrednjem delu Sirije z okoli 130.000 prebivalci.

Poglej Rimsko cesarstvo in Deir ez-Zor

Delminij

Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.

Poglej Rimsko cesarstvo in Delminij

Desidiati

thumb Desidiati (latinsko Deasidiates, tudi Daesttiates) so bili ilirsko pleme, ki je živelo v rimski provinci Dalmaciji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Desidiati

Devín

Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.

Poglej Rimsko cesarstvo in Devín

Dezitijati

Karta s približnimi položaji ilirskih in sosednjih plemen Dezitijati (latinsko: Daesitiates), ilirsko pleme, ki je v antiki naseljevalo dele sedanje osrednje Bosne.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dezitijati

Dinar

Dinar je lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dinar

Dioceza Panonija

Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioceza Panonija

Dioceza Trakija

Dioceza Trakija (latinsko: Dioecesis Thraciae, grško: Διοίκησις Θράκης), dioceza poznega Rimskega cesarstva na vzhodnem Balkanskem polotoku, ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne Romunije, osrednje in vzhodne Bolgarije ter grško in turško Trakijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioceza Trakija

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioklecijan

Dioklecijanov edikt

Dioklecijanov edikt je naziv več ediktov, ki jih je izdal rimski cesar Dioklecijan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioklecijanov edikt

Dioklecijanovo preganjanje

stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioklecijanovo preganjanje

Dionizij Aleksandrijski

Sveti Dionizij Aleksandrijski ali Sveti Dionizij Veliki, tudi Papež Dionizij Veliki, je bil aleksandrijski škof in patriarh; * okrog 200; † 17. november 265 Aleksandrija (Egipt, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Dionizij Aleksandrijski

Dirham

Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dirham

Divulje

Divulje so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Trogir; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Divulje

Doclea

Lega mesta Doclea Doclea (latinsko Dioclea, tudi Diocleia, grško Διοκλεις, črnogorsko Дукља), zgodovinsko naselje ilirskega plemena Dokleatov, ki je ležalo na izlivu reke Zete v Moračo, približno tri kilometre severno od sedanjega črnogorskega glavnega mesta Podgorice.

Poglej Rimsko cesarstvo in Doclea

Donatizem

Donatizem je bilo shizmatično krščansko gibanje, ki ga je začel škof Donat v Severni Afriki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Donatizem

Donji Karin

Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Donji Karin

Dovže

Dovže so naselje v Občini Mislinja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dovže

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Drač

Državljanska vojna

Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.

Poglej Rimsko cesarstvo in Državljanska vojna

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Družina

Druga italijansko-abesinska vojna

Drúga italijánsko-abesínska vôjna (ali seconda guerra italo-etiopica) je bila vojna med Kraljevino Italijo in Etiopskim imperijem, ki je trajala sedem mesecev, mnogi jo obravnavajo kot predhodnico 2. svetovne vojne in prikaz neučinkovitosti Društva narodov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Druga italijansko-abesinska vojna

Druga Panonija

Antični Balkan v 4. Druga Panonija (latinsko: Pannonia Secunda), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Druga Panonija

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Rimsko cesarstvo in Druga svetovna vojna

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dunaj

Dura-Europos

Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dura-Europos

Dvigrad

Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dvigrad

Eksarhati na Apeninskem polotoku

Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Eksarhati na Apeninskem polotoku

Ekumenski koncil

Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ekumenski koncil

Elagabal

Elagabal (latinsko), rimski cesar (218 – 222) iz severske dinastije, * okrog 203, Emesa, Sirija, † 11. marec 222, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Elagabal

Emilija - Romanja

Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Emilija - Romanja

Enna (pokrajina)

Pokrajina Enna (v italijanskem izvirniku Provincia di Enna), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Enna (pokrajina)

Eolsko otočje

Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Eolsko otočje

Epir (razločitev)

Epir, iz grške besede Ήπειρος (Ípiros), ki pomeni celino, lahko pomeni tudi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Epir (razločitev)

Eraviski

Ostanki Akvinka Eraviski, keltsko ljudstvo, ki je bilo naseljeno na področju sedanje Budimpešte na Madžarskem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Eraviski

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Estonija

Esztergom

Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Esztergom

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evfrat

Evnuh

Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evnuh

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evropa

Evzebij Cezarejski

Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evzebij Cezarejski

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Rimsko cesarstvo in Fevdalizem

Fibula

Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.

Poglej Rimsko cesarstvo in Fibula

Finančna straža

Finančna straža (Guardia di finanza) je v Italiji spoštovana služba Finančna straža ali finančna policija (v primeru, da pobira necarinske davščine tudi davčna policija in v primeru, da pobira predvsem carinske davščine, tudi carinska straža) je operativna služba, katere osnovno delo je pobiranje carin in dohodarstvenih pristojbin in z njimi povezano odkrivanje tihotapljenja ali davčnih utaj.

Poglej Rimsko cesarstvo in Finančna straža

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Firence

Fjodor Dostojevski

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Rimsko cesarstvo in Fjodor Dostojevski

Flavijci

Flávijci, tudi flávijska rodbina, je bila rodbina treh rimskih cesarjev, ki so vladali med letoma 69 in 96, ko je bil umorjen njen zadnji pripadnik.

Poglej Rimsko cesarstvo in Flavijci

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Foederati

Fredegarjeva kronika

Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.

Poglej Rimsko cesarstvo in Fredegarjeva kronika

Frigija

Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Frigija

Funt šterling

20 GBP. Funt šterling (angleško Pound sterling) je uradna valuta Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Funt šterling

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Furlanija

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Furlanija - Julijska krajina

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Rimsko cesarstvo in Gaj Julij Cezar

Galba

Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galba

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galci

Gališko-volinska kneževina

Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gališko-volinska kneževina

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galicija (Španija)

Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galicija (Koroška)

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galija

Galileja

Galileja (hebrejsko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galileja

Galski imperij

Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galski imperij

Gamzigrad

Gamzigrad (izvirno Гамзиград) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Zaječar; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gamzigrad

Gandara

Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gandara

Gaskonja

Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gaskonja

Gelazij

Gelazij označuje več krščanskih zgodovinskih osebnosti, od katerih navedimo nekatere: Gelazij je lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gelazij

Georg Joachim Lauchen von Retij

Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.

Poglej Rimsko cesarstvo in Georg Joachim Lauchen von Retij

Geotermalna energija

Islandiji. Geotermalna energija je vir energije, ki nastaja zaradi vroče zemeljske notranjosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Geotermalna energija

Gladiator (film, 2000)

Gladiator je zgodovinski film režiserja Ridleyja Scotta, ki prikazuje življenje rimskega generala Maximusa Decimusa Meridiusa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gladiator (film, 2000)

Golansko višavje

Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela.

Poglej Rimsko cesarstvo in Golansko višavje

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gornja Germanija

Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gornja Panonija (rimska provinca)

Gorski Karabah

Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gorski Karabah

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Goti

Grad

pa tudi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grad

Grad Mokrice

Grad Mokrice se nahaja jugovzhodno od naselja Čatež ob Savi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grad Mokrice

Granat

Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.

Poglej Rimsko cesarstvo in Granat

Granodiorit

Vzorec granodiorita (Massif Central, Francija Slovaške v polarizirani svetlobi Granodiorit je intruzivna magmatska kamnina (globočnina) podobna granitu, vendar vsebuje več plagioklaza kot ortoklaza.

Poglej Rimsko cesarstvo in Granodiorit

Grasse

Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grasse

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grščina

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grška mitologija

Grebaštica

Grebaštica je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Šibenik Šibeniško-kninske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grebaštica

Gregor Nazianški

Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gregor Nazianški

Gregorij iz Elvire

Gregorij iz Elvire (latinsko Gregorius Illiberitanus), španski škof in cerkveni oče, * 4. stoletje, † po 392.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gregorij iz Elvire

Grenoble

Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).

Poglej Rimsko cesarstvo in Grenoble

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grki

Grožnjan

Grožnjan (ital. Grisignana) je manjše naselje z okoli 200 stalnimi prebivalci v osrednjem delu Istre na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grožnjan

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grof

Habeas corpus

Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Habeas corpus

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hadrijan

Hadrijanov zid

Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hadrijanov zid

Haliaetum

Haliaetum ali Alun je ljudsko ime za antično rimsko pristanišče z obrežno naselbino, čigar ostanki se nahajajo v Simonovem zalivu zahodno od Izole.

Poglej Rimsko cesarstvo in Haliaetum

Hanibalijan

Bronasti follis »kralja« Hanibalijana, skovan v Konstantinoplu leta 336/337. Na reverzu kovanca je poosebljenje reke Evfrat, kar simbolično nakazuje Hanibalijanove pretenzije na vzhodu. Flavius Hannibalianus, član Konstantinove dinastije, od leta 335 do smrti Rex Regem et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev) na vzhodu Rimskega cesarstva, * ni znano, † september 337, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hanibalijan

Hanija

Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hanija

Hebrejščina

Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hebrejščina

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Helenistično obdobje

Heraclea Lyncestis

Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Heraclea Lyncestis

Hercegnovi

Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hercegnovi

Herod Antipa

Herod Antipa je bil približno od leta 4 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Herod Antipa

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Rimsko cesarstvo in Heron

Heroon

Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Heroon

Herson (kolonija)

Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.

Poglej Rimsko cesarstvo in Herson (kolonija)

Hieroglif

Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hieroglif

Hios

Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hios

Hipolit Rimski

Sveti Hipolit, protipapež, filozof in cerkveni oče, mučenec in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 170 n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 13. avgust 235, Sardinija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hipolit Rimski

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hrvaška

Hugo Grotius

Hugo Grotius (tudi Huig de Groot ali Hugo de Groot), nizozemski diplomat, pravnik, književnik, politični filozof in filozof prava, * 10. april 1583, † 28. avgust 1645.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hugo Grotius

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Huni

Iberci

Ibêrci so bili domnevno hamitsko ljudstvo severnoafriškega izvora, ki se je v prvem tisočletju pr. n. št. naselilo na vzhodu Iberskega oziroma Pirenejskega polotoka, posebej v dolini reke Ebro, in se pomešalo s prvotnim prebivalstvom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Iberci

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Iliri

Ilirija

Ilirija lahko pomeni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ilirija

Ilirija (država)

Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ilirija (država)

Ilirik

Ilirik je lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ilirik

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Imperij

Itala versio

Itala (poln latinski naziv Itala versio) je evropska varianta Vetus Latine, starega latinskega prevoda Biblije iz grščine v latinščino.

Poglej Rimsko cesarstvo in Itala versio

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italija

Italijanski kralji

Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italijanski kralji

Italsko kraljestvo (476–493)

Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italsko kraljestvo (476–493)

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Izida

Izola

Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.

Poglej Rimsko cesarstvo in Izola

Janez Zlatousti

Sveti Janez Zlatousti, tudi sveti Janez Krizostom, svetnik, carigrajski patriarh, svetnik, eden treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, cerkveni učitelj, * 347, Antiohija, Sirija, † 14. september 407, Komana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Janez Zlatousti

Janičar

Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Janičar

Ježica

Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ježica

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jeruzalem

Jonija

Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jonija

Jordanija

Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jordanija

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).

Poglej Rimsko cesarstvo in Južna Tirolska

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Judje

Julijsko-klavdijska rodbina

Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Julijsko-klavdijska rodbina

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Rimsko cesarstvo in Justinijan I.

Justinijan II.

Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.

Poglej Rimsko cesarstvo in Justinijan II.

Kaštel Novi

Kaštel Novi so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Kaštela; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kaštel Novi

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kairo

Kaligula

Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kaligula

Kaloker

Kaloker (grško Καλόκαιρος, latinsko), magister pecoris camelorum (slovensko gospodar ovac in kamel, upravnik državnega prevoza) rimskega (bizantinskega), cesarja Konstantina I. Velikega na Cipru, * ni znano, † 334, Tarz, Kilikija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kaloker

Kampanija

Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kampanija

Kanton Luzern

Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kanton Luzern

Karakala

Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Karakala

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Rimsko cesarstvo in Karantanija

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Rimsko cesarstvo in Karel Veliki

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Poglej Rimsko cesarstvo in Karnijske Alpe

Kartagina (občina)

Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kartagina (občina)

Kastrum

Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kastrum

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Katalonija

Katari

Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.

Poglej Rimsko cesarstvo in Katari

Katoliška dežela Abruci-Molize

Katoliška dežela Abruci-Molize je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Abruci-Molize (Regione Abbruzzo Molise).

Poglej Rimsko cesarstvo in Katoliška dežela Abruci-Molize

Kayseri

Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kayseri

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kelti

Keravni

thumb Keravni, (latinsko Ceraunii), so bili manjše ilirsko pleme, ki je živelo na vzhodu rimske province Dalmacije in je sodno-upravno pripadalo mestu Narona.

Poglej Rimsko cesarstvo in Keravni

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kilikija

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Rimsko cesarstvo in Klavdij Galen

Klavdij I.

Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Klavdij I.

Kobarid

Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kobarid

Kohorta

Kohorta (latinsko, mn., slovensko truma ali četa) je bila taktična vojaška enota rimske vojske, ki je bila uvedena v času Marijevih reform in je zamenjala dotedanjo osnovno taktično enoto manipel.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kohorta

Kolednica

Kolednica ali koledniška pesem je vrsta pesmi, ki so jo ob obrednem obhajanju vasi peli koledniki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kolednica

Kolosej

Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kolosej

Konservatorska palača, Rim

Konservatorska palača Notranje dvorišče palače Konservatorska palača (izvirno italijansko Palazzo dei Conservatori) je renesančna stavba v Rimu, ki stoji na Kapitolskem trgu (Piazza del Campidoglio), zahodno od Rimskega foruma.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konservatorska palača, Rim

Konstancij II.

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstancij II.

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstancij Klor

Konstans

Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstans

Konstantin

Konstantin je moško osebno ime.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantin

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki

Konstantin II.

Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantin II.

Konstantinopelski hipodrom

Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantinopelski hipodrom

Konstantinopelsko obzidje

Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje

Konstantinova darovnica

Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki iz 4.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantinova darovnica

Kopenska vojska Osmanskega cesarstva

Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Rimsko cesarstvo in Koper

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Koroška (vojvodina)

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kraljevina Italija

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kranjska

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Krščanstvo

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Rimsko cesarstvo in Kreta

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Krf

Križanje (smrtna kazen)

Križanje svetega Petra, Caravaggio Velázquez Krížanje je oblika smrtne kazni, pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki križa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Križanje (smrtna kazen)

Kriva Vrba

Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kriva Vrba

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kriza tretjega stoletja

Kronogram

cerkvi sv. Mihaela v Pišecah Kronogram (grško chronos – čas, gramma – črka) je napis, katerega določene črke so poudarjene in tvorijo letnico nekega dogodka ali pa postavitve spomenika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kronogram

Kubit (dolžinska mera)

Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kubit (dolžinska mera)

Kupinovik

Kupinovik je arheološko najdišče z ostanki rimske ville rustice na otoku Hvaru (Hrvaška).

Poglej Rimsko cesarstvo in Kupinovik

Kvadi

Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kvadi

Kvestor

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kvestor

La Turbie

La Turbie je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Poglej Rimsko cesarstvo in La Turbie

Labeati

Zemljevid naselitve Ilirov Labeati, (latinsko Labeatae), so bili ilirsko pleme, ki je živelo v okolici jezera Palus Labeatis (sedaj Skadarsko jezero).

Poglej Rimsko cesarstvo in Labeati

Lacij

Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lacij

Langobardski limes

Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Langobardski limes

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Poglej Rimsko cesarstvo in Larisa

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latenska kultura

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latinščina

Latinci

Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latinci

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo

Lazurni kamen

Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lazurni kamen

Le Puy-en-Velay

Le Puy-en-Velay (antični Anicium, okcitansko Lo Puèi de Velai) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, prefektura departmaja Haute-Loire.

Poglej Rimsko cesarstvo in Le Puy-en-Velay

Leto štirih cesarjev

Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Leto štirih cesarjev

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Libanon

Liburni

Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Liburni

Lidija

Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lidija

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Limes

Limes Arabicus

Limes Arabicus (dobesedno slovensko Arabski zid; tudi Limes Orientalis) je bila okoli 1.500 km dolg fortifikacijski sistem (limes) Rimskega imperija, ki je potekal od severne Sirije do južne Palestine (tu je bil poimenovan tudi Limes Palestiniae).

Poglej Rimsko cesarstvo in Limes Arabicus

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Rimsko cesarstvo in Litva

Ljubljanski vrh

Ljubljanski vrh je 819 m visok hrib, ki se nahaja južno od Vrhnike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljubljanski vrh

Ljubljansko barje

Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljubljansko barje

Ljudska latinščina

Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljudska latinščina

Ljudstva antične Italije

Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljudstva antične Italije

Ljutomer

Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljutomer

Loara

Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.

Poglej Rimsko cesarstvo in Loara

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lombardija

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Rimsko cesarstvo in London

Longar

Longar, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 231 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Longar

Lorenski križ

Lorenski križ Lorénski kríž je križ z dvema prečkama.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lorenski križ

Lorenzo Valla

Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lorenzo Valla

Louis-Sébastien Le Nain de Tillemont

Louis-Sébastien Le Nain de Tillemont, francoski rimskokatoliški duhovnik in zgodovinar, * 30. november 1637, Pariz, † 10. januar 1698, Tillemont.

Poglej Rimsko cesarstvo in Louis-Sébastien Le Nain de Tillemont

Louvre

Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.

Poglej Rimsko cesarstvo in Louvre

Loveč

Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Loveč

Lozana

Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).

Poglej Rimsko cesarstvo in Lozana

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lucij Anej Seneka

Lugdunska Galija

Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lugdunska Galija

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Luksemburg

Lun

Lun je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Novalja Liško-senjske županije; nahaja se na otoku Pagu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lun

Luzern

Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.

Poglej Rimsko cesarstvo in Luzern

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Madžarska

Magister militum

Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Magister militum

Magnencij

Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.

Poglej Rimsko cesarstvo in Magnencij

Magreb

Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.

Poglej Rimsko cesarstvo in Magreb

Makedonija (regija)

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Makedonija (regija)

Mala Skitija

Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mala Skitija

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Malta

Malula

Pogled na samostan sv. Tekle z vrha stene Oltar sv. Tekle nad samostanom Soteska, kjer je domnevno pobegnila sv. Tekla in je vasi dala ime Samostan sv. Sergeja in Baha Tipična ulica v starem delu vasi Malula (arabsko معلولا, aramejsko ܡܥܠܐ) je vas z okoli 2000 prebivalci v zahodnem delu Sirije, približno 56 km severno od Damaska, ob obronkih gorovja Antilibanon.

Poglej Rimsko cesarstvo in Malula

Manipel

Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Manipel

Marijeve vojne

Marijeve vojne je naziv za serijo vojn pod vodstvom rimskega konzula Gaja Marija, ki je z reformo rimske vojske dosegel zmage nad Numidijo, Tevtoni in Kimbri.

Poglej Rimsko cesarstvo in Marijeve vojne

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Poglej Rimsko cesarstvo in Mark Avrelij

Mark Vipsanij Agripa

Márk Vipsánij Agrípa (Marcus Vipsanius Agrippa), tudi samo Agrípa, rimski vojskovodja, * okoli 63 pr. n. št., † 12 pr. n. št. Iz njegovega zgodnjega življenja ni znano veliko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mark Vipsanij Agripa

Marke

Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Marke

Markion

Markion Sinopski (tudi Markion ali Marcion iz Sinopeja), teolog, * okoli 110, † 160.

Poglej Rimsko cesarstvo in Markion

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mars (mitologija)

Masjaf

Masjaf (lahko tudi Musjaf ali Misjaf) (arabsko مصيف ali مصياف) je grad nad istoimenskim krajem v zahodni Siriji, približno 40 km zahodno od Hame, ob obronkih hribovja Džebel Ansarija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Masjaf

Mavri

desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mavri

Medulin

Medulin (italijansko Medolino) je obmorsko istrsko naselje na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Medulin

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec

Mekong

Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mekong

Merkur (mitologija)

Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.

Poglej Rimsko cesarstvo in Merkur (mitologija)

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mesto

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mezopotamija

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Milanski edikt

Mirna Peč

Mirna Peč je gručasto naselje na Dolenjskem in sedež Občine Mirna Peč.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mirna Peč

Mislinja

Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče Občine Mislinja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mislinja

Mošeja Omajadov

Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mošeja Omajadov

Molosi

Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.

Poglej Rimsko cesarstvo in Molosi

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mongolsko cesarstvo

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Rimsko cesarstvo in Monoteizem

Monumenta Germaniae Historica

Naslovnica ''Diplomatum Imperii'' (Hannover, 1872) Monumenta Germaniae Historica (kratica MGH) je obsežna serija diplomatičnih izdaj zgodovinskih virov iz zgodovine Nemčije v času od propada Rimskega cesarstva do leta 1500.

Poglej Rimsko cesarstvo in Monumenta Germaniae Historica

Morini

Karta antične Belgike Morini so bili antično belgijsko pleme.

Poglej Rimsko cesarstvo in Morini

Most na Soči

Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Most na Soči

Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.

Poglej Rimsko cesarstvo in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Nîmes

Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nîmes

Neguš

Néguš, oziroma néguš negasti (giz ንጉሠ ነገሥት - kralj kraljev) je bil dedni naslov vladarja Etiopije do abolicije monarhije leta 1975.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neguš

Nemška doga

Nemška doga je pasma psov, ki je znana predvsem po svoji velikosti. Je ena navečjih pasem na svetu in trenutno drži rekord v velikosti. Predstavnik te pasme George meri od šap do ramen 109 cm. Nekateri jim pravijo nežni velikani (Gentle Giants), saj je pasma nakljub svoji velikosti plašna in nežna.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nemška doga

Neretva

Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neretva

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neron

Neviodunum

Ostanki Neviodunuma Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neviodunum

Nezakcij

Ostanki Nezakcija Nezakcij (latinsko: Nesactium), utrjeno antično glavno mesto Histrov v južni Istri na sedanji lokaciji Vizače med vasema Muntić in Valtura, kakšnih deset kilometrov vzhodno od Pulja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nezakcij

Nikomah

Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nikomah

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Poglej Rimsko cesarstvo in Nikomedija

Nord - Pas-de-Calais

Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nord - Pas-de-Calais

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Norik (rimska provinca)

Northumberland (grofija)

Podeželje v grofiji Northumberland. Northumberland je grofija in okrožje v severovzhodni Angliji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Northumberland (grofija)

Notitia dignitatum

Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Notitia dignitatum

O Božjem mestu

O Božjem mestu (De civitate Dei), delo sv. Avguština Hiponskega, s katerim se je ukvarjal okoli 13 let, je obsežno besedilo, ki bi ga lahko razdelili na dva poglavitna dela: prvi se nanaša na odgovore poganom, ki so kristjane krivili za oplenjenje Rima leta 410, drugi pa preučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti – zemeljske oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in O Božjem mestu

O Pustu in zakletem gradu

O Pustu in zakletem gradu je slovenska ljudska pravljica.

Poglej Rimsko cesarstvo in O Pustu in zakletem gradu

Občina Radovljica

Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.

Poglej Rimsko cesarstvo in Občina Radovljica

Obleganje Edese

Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Obleganje Edese

Obtočila

Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Obtočila

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Poglej Rimsko cesarstvo in Odrin

Ogamska pisava

Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ogamska pisava

Ohrid

Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ohrid

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Poglej Rimsko cesarstvo in Olimpijske igre

Oljenka

Odprta oljenka Oljenka je stara svetilka, v kateri gori olje; razširjena je bila predvsem v deželah, kjer so pridobivali rastlinska olja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Oljenka

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Onesnaženje

Origen

Origen, Origen Adamantius ali Origen Aleksandrijski, krščanski filozof, teolog, spoznavalec in cerkveni oče, * okoli 185, Aleksandrija, (Egipt, Rimsko cesarstvo), † okoli 253 Tir (Libanon, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Origen

Oristano (pokrajina)

Pokrajina Oristano (v italijanskem izvirniku Provincia di Oristano, v sardinščini Provintzia de Aristanis), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Oristano (pokrajina)

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Osijek

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Rimsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo

Osor

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Osor

Oswald Spengler

Oswald Spengler, nemški filozof in zgodovinar, 29. maj 1880, Blankenburg am Harz, Saška - Anhalt, Nemčija, 8. maj 1936, München, Bavarska, Nemčija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Oswald Spengler

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pad

Paflagonija

Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Paflagonija

Pagus

Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pagus

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palermo

Palmira

Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palmira

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Panonija (rimska provinca)

Panonija Valerija

Panonija Valerija ali krajše Valerija (latinsko: Pannonia Valeria), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Panonija Valerija

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Panonska nižina

Panteon

Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Panteon

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papeška država

Papež Aleksander I.

Sveti Aleksander I., škof Rima, svetnik (in mučenec) rimskokatoliške Cerkve, * 1. stoletje n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Aleksander I.

Papež Anastazij I.

Anastazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje; papež 27. november 399 † 19. december 401 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Anastazij I.

Papež Anastazij II.

Anastazij II. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 445 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež 24. november 496; † 16. november 498 Rim, pokopan Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Anastazij II.

Papež Anicet

Sveti Anicet, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Emesa (danes Homs, Sirija - Rimsko cesarstvo); † 20. april 167, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Anicet

Papež Anter

Sveti Anter, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Petilia Policastro (Kalabrija, Italija, Rimsko cesarstvo); † 3. januar 236, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Anter

Papež Štefan I.

Sveti Štefan I., papež (in mučenec, glej Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † 2. avgust 257, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Štefan I.

Papež Bonifacij I.

Bonifacij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 350 (Rim, Rimsko cesarstvo); † 4. september 422 Rim (Zahodnorimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Bonifacij I.

Papež Bonifacij IV.

Bonifacij IV., je bil svetnik in rimski papež in Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Bonifacij IV.

Papež Celestin I.

Celestin I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Kampanija, Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 10. september 422; † 27. julij 432 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Celestin I.

Papež Dionizij

Sveti Dionizij, papež, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Dionizij

Papež Elevterij

Sveti Elevterij, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Nikopolis, (Epir, Grčija, Rimsko cesarstvo); † okoli 189, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Elevterij

Papež Evarist

Sveti Evarist, rimski škof, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * 1. stoletje n. št., Antiohija (Sirija, Rimsko cesarstvo); † 107, Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo). Goduje 26. oktobra.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Evarist

Papež Evtihijan

Sveti Evtihijan, papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Evtihijan

Papež Evzebij

Sveti Evzebij, papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Evzebij

Papež Fabijan

Sveti Fabijan, papež, mučenec in svetnik katoliške Cerkve, * 200 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † 20. januar 250, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Fabijan

Papež Feliks I.

Sveti Feliks, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje po Kr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Feliks I.

Papež Feliks III.

Feliks III. - imenovan tudi Feliks II. (glede na dva protipapeža s takim imenom, ki ju razni avtorji različno številčijo) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 425 Rim, (Italija, Zahodnorimsko cesarstvo); papež izvoljen 13. marec 483; † 1. marec 492 Rim (Italija, Odoakerjevo kraljestvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Feliks III.

Papež Feliks IV.

Feliks IV.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Feliks IV.

Papež Gaj

Sveti Gaj, v literaturi pogosto imenovan tudi sveti Kaj,papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * začetek 2. stoletja n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Gaj

Papež Gelazij I.

Gelazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 410 Afrika, (Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 1. marec 492; † 19. november 496 Rim, pokopan 21. november 496 Bazilika svetega Petra, Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Gelazij I.

Papež Higin

Sveti Higin (latinsko Sanctus Hyginus), papež, svetnik, filozof (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Atene, (Grčija - Rimsko cesarstvo); † okoli 142, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Higin

Papež Hilarij

Hilarij (ime Hilarijizhaja iz grščine prek latinščine) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 415 (Sardinija, Italija, Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 17. november 461, posvečen 19. november 461; † 29. februar 468 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Hilarij

Papež Inocenc I.

Inocenc I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje Albano (Italija, Rimsko cesarstvo); † 12. marec 417 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Inocenc I.

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Inocenc III.

Papež Janez II.

Janez II., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 470 Rim, Lacij, Italija (Zahodnorimsko cesarstvo); † 8. maj 535 Rim, Italsko kraljestvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Janez II.

Papež Julij I.

Julij I., je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Julij I.

Papež Kalist I.

Sveti Kalist I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 155 n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 14. oktobra 222, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Kalist I.

Papež Klemen I.

Sveti Klemen I., rimski škof oziroma papež, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * ok. 50 po n. št., Rim, Italija, Rimsko cesarstvo † 23. november 99, Krim, Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Klemen I.

Papež Kornelij

Sveti Kornelij, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * okoli 180 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † junij 253, Centumcellae (Civitavecchia, Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Kornelij

Papež Leon I.

Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Leon I.

Papež Liberij

Liberij je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * okrog 300 n. št. Rim, † 24. september 366 Rim (Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Liberij

Papež Lin

Papež Lin, sveti, mučenec; drugi papež, * okrog Kr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Lin

Papež Lucij I.

Sveti Lucij I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † 5. marec 254, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Lucij I.

Papež Marcel I.

Sveti Marcelin, papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Marcel I.

Papež Marcelin

Sveti Marcelin, papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Marcelin

Papež Marko

Marko je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Marko

Papež Melkijad

Sveti Melkijad, je bil rimski papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Melkijad

Papež Pij I.

Sveti Pij I., papež, * konec 1. stoletje n. št., Oglej, Rimsko cesarstvo); † okoli 154, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Pij I.

Papež Pij V.

Papež Pij V. OP, rojen kot Antonio (Michele) Ghislieri, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. januar 1504, Bosco Marengo (Alessandria, Vojvodina Milano; danes: Italija); † 1. maj 1572 Rim (Papeška država, danes: Italija).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Pij V.

Papež Pij XII.

Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Pij XII.

Papež Poncijan

Sveti Poncijan, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † november 235 Sardinija (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Poncijan

Papež Sikst I.

Sveti Sikst I., papež in mučenec rimskokatoliške Cerkve, * 42 n. št., Rim, Rimsko cesarstvo; † okoli 126, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Sikst I.

Papež Sikst II.

Sveti Sikst II., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 215 n. št., Grčija, (Rimsko cesarstvo); † 6. avgust 257, v Rimu (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Sikst II.

Papež Sikst III.

Sikst III. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 (Rim, Italija, Rimsko cesarstvo); papež 31. julij 432; † 19. avgust 440 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Sikst III.

Papež Sikst V.

Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Sikst V.

Papež Silvester I.

Sveti Silvester, je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Silvester I.

Papež Simah

Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Simah

Papež Simplicij

Simplicij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 420 Tivoli, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 3. marec 468; † 10. marec 483 Rim (Italija, Odoakerjevo italijansko kraljestvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Simplicij

Papež Siricij

Siricij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve od 22. december 384 do 26. november 399.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Siricij

Papež Soter

Sveti Soter, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * začetek 2. stoletja n. št., Fondi (Kampanija, Italija, Rimsko cesarstvo); † 174, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Soter

Papež Telesfor

Sveti Telesfor, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Kalabrija, (Italija - Rimsko cesarstvo); † okoli 137, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Telesfor

Papež Urban I.

Sveti Urban I., papež (in mučenec, glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 230, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Urban I.

Papež Urban VIII.

Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Urban VIII.

Papež Viktor I.

Sveti Viktor I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Leptis Magna (ali Tripolitanija Afrika), Rimsko cesarstvo); † okoli 199, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi god 28. julija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Viktor I.

Papež Zefirin

Sveti Zefirin, papež, svetnik in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 20. december 217, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Zefirin

Papež Zosim

Zosimje bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Grčija, Rimsko cesarstvo); † 26. december 418 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Zosim

Parti

Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.

Poglej Rimsko cesarstvo in Parti

Partini

Zemljevid naselitve Ilirov Partini (tudi Parthini ali Partheni; grško: Παρθηνοί, Παρθινοί, Παρθῖνοι) so bili verjetno ilirsko pleme, ki je živelo na območju današnje Albanije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Partini

Pastinak

Pastinak (znanstveno ime Pastinaca sativa) (ali tudi navadni rebrinec) je korenasta zelenjava in je v sorodu s korenjem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pastinak

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Rimsko cesarstvo in Patriarhat

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pavia

Pavia (pokrajina)

Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pavia (pokrajina)

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pécs

Peroj

Peroj (italijansko Peroi) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Vodnjan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Peroj

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Rimsko cesarstvo in Peru

Petra (Jordanija)

Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Petra (Jordanija)

Pičen

Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pičen

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Piemont

Pistacija

Pistácija ali rujevína (znanstveno ime Pistacia vera) je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pistacija

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plovdiv

Plymouth

Plymouth je mesto in unitarna oblast na obali Devona v jugozahodni Angliji, približno 310 km oddaljeno od Londona.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plymouth

Pobrežje, Maribor

Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pobrežje, Maribor

Podgorica

Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.

Poglej Rimsko cesarstvo in Podgorica

Podklošter

Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.

Poglej Rimsko cesarstvo in Podklošter

Poitalijančevanje

Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval.

Poglej Rimsko cesarstvo in Poitalijančevanje

Poitiers

Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Poitiers

Pokrajina Ascoli Piceno

Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pokrajina Ascoli Piceno

Pokrajina Fermo

Pokrajina Fermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Fermo, izg. Provinča di Fermo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pokrajina Fermo

Pokrajina Trst

Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pokrajina Trst

Pokrajina Videm

Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pokrajina Videm

Poletne olimpijske igre 1896

Poletne olimpijske igre 1896 (uradno Igre I. olimpijade) so potekale leta 1896 v Atenah (Grčija) in so bile prve olimpijske igre moderne dobe in prve olimpijske igre, po prepovedi antičnih olimpijskih iger leta 393 s strani rimskega cesarja Teodozija I.; to je storil v krščanski kampanji proti poganstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Poletne olimpijske igre 1896

Polibij

Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..

Poglej Rimsko cesarstvo in Polibij

Polica, Grosuplje

Polica je naselje v občini Grosuplje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Polica, Grosuplje

Policija

Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Policija

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Poljska

Pompeji

Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pompeji

Povir

Povir je naselje v Občini Sežana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Povir

Praeses

Praeses (množina: praesides), naziv državnega uradnika v poznem Rimskem cesarstvu, ki je opravljal naloge guvernerja province.

Poglej Rimsko cesarstvo in Praeses

Prapor

Prapor ukrajinskih Kozakov iz leta 1762 Prápor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prapor

Predelovalna industrija

kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju. Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.

Poglej Rimsko cesarstvo in Predelovalna industrija

Prefektura

Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prefektura

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Preseljevanje ljudstev

Pretorijanska prefektura Vzhod

Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pretorijanska prefektura Vzhod

Prilep

Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prilep

Prokl

Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prokl

Propretor

Propretor, (latinsko propraetor), je bil pri starih Rimljanih bivši pretor, ki je po službovanju v Rimu odšel s pretorsko oblastjo v provinco.

Poglej Rimsko cesarstvo in Propretor

Protipapež Lovrenc

Lovrenc, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * 5. stoletje Rim, Rimsko cesarstvo; † po 506 blizu Rima (na Festovem premoženju), Italsko kraljestvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Protipapež Lovrenc

Protipapež Natalis

Natalis (tudi Natalius), protipapež, montanistične herezije, * 2. stoletje n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † pred 217, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Protipapež Natalis

Protipapež Novacijan

Novacijan, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 200 Frigija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 258 Rim (Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Protipapež Novacijan

Protipapež Ursin

Ursin ali Ursicin (latinsko: Ursinus ali Ursicinus) je bil rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 300 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † okrog 391 Neapelj (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Protipapež Ursin

Provansa

Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Provansa

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prusi

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prva križarska vojna

Prva Panonija

Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prva Panonija

Prva punska vojna

Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prva punska vojna

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prvo bolgarsko cesarstvo

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ptolemaj

Publij Kvintilij Var

Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Publij Kvintilij Var

Publij Ovidij Naso

Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Publij Ovidij Naso

Publikan

Publikan (publicanus) je bil zakupniški carinik v Rimskem imperiju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Publikan

Pucolan

Pucolan od blizu Pucolan ali pucolanski pepel je finozrnat vulkanski pepel.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pucolan

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pulj

Punske vojne

500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.

Poglej Rimsko cesarstvo in Punske vojne

Rab, Rab

Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci, ki je del Primorsko-goranske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rab, Rab

Radaniti

Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.

Poglej Rimsko cesarstvo in Radaniti

Radovljica

Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.

Poglej Rimsko cesarstvo in Radovljica

Ragusa

Ragusa (italijansko:, sicilsko Rausa, latinsko Ragusia) je mesto in občina z okoli 75.000 prebivalci v deželi Siciliji v južni Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ragusa

Raka

Raka je naselje v Občini Krško.

Poglej Rimsko cesarstvo in Raka

Realgar

Realgar ali α-As4S4 je arzenov sulfidni mineral, poznan tudti kot rubinasto žveplo ali arzenov rubin.

Poglej Rimsko cesarstvo in Realgar

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Regensburg

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ren

Res gestae divi Augusti

Del Res Gestae Divi Augusti Res gestae divi Augusti (slovensko: Dejanja božanskega Avgusta), pogrebni napis prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana, ki v prvi osebi opisuje svoje življenje in dosežke.

Poglej Rimsko cesarstvo in Res gestae divi Augusti

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Rimsko cesarstvo in Retija

Rifnik (hrib)

Rifnik pri Šentjurju je hrib nad Šentjurjem, ki je bil, zaradi svoje ugodne lege, naseljen že v mlajši kameni dobi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rifnik (hrib)

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rim

Rimljani (razločitev)

Izraz Rimljani ima več pomenov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimljani (razločitev)

Rimska dioceza

Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska dioceza

Rimska erotična elegija

Rimska erotična elegija je zbirka ljubezenskih in erotičnih pesnitev, ki so nastale kot odziv na Avgustovske reforme v Rimskem imperiju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska erotična elegija

Rimska književnost

Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska književnost

Rimska legija

Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska legija

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska republika

Rimska umetnost

Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska umetnost

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska vojna mornarica

Rimska vojska

Rimska vojska je ime za urejeno množico vojakov in drugih vojaških enot, ki so v času antičnega Rima služile Rimski republiki in pozneje Rimskem imperiju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska vojska

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimske številke

Rimske Toplice

Rimske Toplice so razpotegnjeno naselje na južnem robu Moravško-Trboveljskega podolja, ob reki Savinji, v občini Laško.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimske Toplice

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski senat

Risan

Risan Risan (črnogorska cirilica Рисан) je mesto z okoli 2.000 prebivalci v Kotorskem zalivu v Črni gori.

Poglej Rimsko cesarstvo in Risan

Roma (pokrajina)

Pokrajina Roma (v italijanskem izvirniku Provincia di Roma, izg. Provinča di Roma) je bila do leta 2015 ena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Lacij.

Poglej Rimsko cesarstvo in Roma (pokrajina)

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Romunija

Rona - Alpe

Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rona - Alpe

Rovigo (pokrajina)

Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rovigo (pokrajina)

Rovinj

Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rovinj

Rozine

Črne, na soncu sušene rozine Rozine so posušene grozdne jagode.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rozine

Ruše

Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ruše

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ruska književnost

S.S. Lazio

S.S.Lazio (italijansko: Società Sportiva Lazio S.p.A.) je italijanski nogometni klub s sedežem v Rimu.

Poglej Rimsko cesarstvo in S.S. Lazio

Samosata

Samosata je zgodovinsko mesto, v bližini današnjega mesta Samsat v Turčiji, ki je država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Samosata

San Marino

Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in San Marino

Saraceni

Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saraceni

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sarajevo

Sardinija (dežela)

Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sardinija (dežela)

Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Satrap

Saturn (mitologija)

Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saturn (mitologija)

Saturnalije

Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saturnalije

Saturnia

Cerkev svete Marije Magdalene Saturnia je topliško mesto v Toskani (Italija).

Poglej Rimsko cesarstvo in Saturnia

Saudova Arabija

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saudova Arabija

Saverne

Saverne (alzaško Zàwere, nemško Zabern) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saverne

Savska Panonija

Savska Panonija (latinsko: Pannonia Savia, Savia ali Pannonia Ripariensis), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Savska Panonija

Selce, Crikvenica

Selce so naselje z ok.

Poglej Rimsko cesarstvo in Selce, Crikvenica

Selevkidsko cesarstvo

Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Selevkidsko cesarstvo

Semis

Ulita semisa s podobo Pegaza Semis (latinsko: polovica), starorimska merska enota.

Poglej Rimsko cesarstvo in Semis

Septimij Sever

Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.

Poglej Rimsko cesarstvo in Septimij Sever

Severin Noriški

Sveti Severin, svetnik, * ok.

Poglej Rimsko cesarstvo in Severin Noriški

Severna Afrika

Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.

Poglej Rimsko cesarstvo in Severna Afrika

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sevilja

Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam antičnih plemen v Iliriji

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam astronomov

Seznam faraonov

Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam faraonov

Seznam geografov

Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam geografov

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam matematikov

Seznam mest v Sloveniji

Seznam mest v Sloveniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam mest v Sloveniji

Seznam papežev

Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam papežev

Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam perzijskih kraljev

Seznam propadlih držav

Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam propadlih držav

Seznam protipapežev

Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam protipapežev

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam rimskih cesarjev

Seznam rimskih vladarjev

Seznam rimskih vladarjev je razdeljen po obdobjih različnih tipov oblasti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam rimskih vladarjev

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Seznam zgodovinskih obveščevalnih služb

Seznam zgodovinskih obveščevalnih služb zajema obveščevalne službe, ki so obstajale.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih obveščevalnih služb

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin

Seznami uradnih osebnosti

Akad Asirija Babilon.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznami uradnih osebnosti

Side, Turčija

Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.

Poglej Rimsko cesarstvo in Side, Turčija

Simeon Bar Jokaj

Grob Bar Jokaja Simeon Bar Jokaj (רשב), judovski rabin in modrec, ki je živel na območju Izraela v času rimskega imperija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Simeon Bar Jokaj

Simon Gorečnik

Simon Gorečnik (tudi Simon Kananej ali Simon Zelot) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Simon Gorečnik

Simplikij

Simplikij (tudi Simplicij;: Simplíkios), starogrški filozof in matematik, * okoli 490, Kilikija, Rimsko cesarstvo (sedaj Çukurova, Turčija), † okoli 560.

Poglej Rimsko cesarstvo in Simplikij

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sinop

Sirakuze (pokrajina)

Pokrajina Sirakuze (v italijanskem izvirniku Provincia di Siracusa), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sirakuze (pokrajina)

Sirščina

Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sirščina

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sirija

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sirija (rimska provinca)

Sivas

Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).

Poglej Rimsko cesarstvo in Sivas

Sivi egiptovski granit

Sivi egiptovski granit, tudi Marmor Claudianum, Granito del Foro je značilna vulkanska kamnina, ki so jo uporabljali že v času rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sivi egiptovski granit

Skopje

Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Skopje

Skradin

Skradin je mesto na Hrvaškem oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Skradin

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sladkorna bolezen

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Slovaška

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sofija

Sokobanja

Sokobanja (izvirno Сокобања) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sokobanja

Sol (razločitev)

Sol je lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sol (razločitev)

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Solun

Somerset (grofija)

Ovčjereja v grofiji Somerset Somerset je grofija na jugozahodu Anglije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Somerset (grofija)

Sousse

Sousse (arabsko Susa, سوسة) je mesto in governorat v Tuniziji, ki se nahaja ob vzhodni tunizijski obali 140 km južno od Tunisa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sousse

Splitska

Splitska je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Supetar; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Splitska

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Poglej Rimsko cesarstvo in Spodnja Germanija

Spodnja Panonija

Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Spodnja Panonija

Spodnja Panonija (rimska provinca)

Spodnja Panonija (latinsko: Pannonia Inferior), provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 103.

Poglej Rimsko cesarstvo in Spodnja Panonija (rimska provinca)

Spodnji Gabernik

Spodnji Gabernik je razloženo naselje v Občini Rogaška Slatina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Spodnji Gabernik

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Rimsko cesarstvo in Srebro

Srednjeveška glasba

Srednjeveška glasba je izraz, pod katerim pojmujemo evropsko glasbo srednjega veka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Srednjeveška glasba

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Srednji vek

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sremska Mitrovica

Stadij

Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stadij

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stari Egipt

Stari vek

Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stari vek

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Status quo ante bellum

Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.

Poglej Rimsko cesarstvo in Status quo ante bellum

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Steklo

Stobreč

Stobreč je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Split; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stobreč

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stoicizem

Stopno, Makole

Stopno je naselje v Občini Makole, na severovzhodu Slovenije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stopno, Makole

Stridon

Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Stridon

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Rimsko cesarstvo in Suženjstvo

Sukošan

Sukošan je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Sukošan Zadrske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sukošan

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sultanat Rum

Sveta Agata

Sveta Agata, je krščanska svetnica, devica in mučenka grškega rodu; * okrog 231 po Kr. r., Catania, † 6. februar 251, Catania (Sicilija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveta Agata

Sveta Neža

Sveta Neža, rimska devica in mučenka, svetnica, * okoli 291, † okoli 304.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveta Neža

Sveti Filip i Jakov

Sveti Filip i Jakov je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Sveti Filip i Jakov Zadrske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveti Filip i Jakov

Sveti Hieronim

Sveti Hieronim, nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveti Hieronim

Sveti Jakov

Sveti Jakov je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Mali Lošinj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveti Jakov

Sveti Pavel

Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveti Pavel

Sveti Peter v Lesu, Teurnia

Sv.Peter v Lesu Ostanki antične škofije Teurnija Sveti Peter v Lesu, (nemško Sankt Peter in Holz), nekdanja Teurnia, je hribovsko naselje v zgornji Dravski dolini pri Špitalu ob Dravi v Avstriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveti Peter v Lesu, Teurnia

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svilna pot

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svinec

Svobodna volja

Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svobodna volja

Tabula Peutingeriana

dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tabula Peutingeriana

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Talmud

Tbilisi

Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tbilisi

Teodor I. Laskaris

Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris

Teodot Bizantinski

Teodot Bizantinski, znan tudi kot Teodot Kožar oziroma Teodot Čevljar, je bil krščanski učitelj in krivoverec * v 2. stoletju, Konstantinopel, † v 3. stoletju Rim, Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodot Bizantinski

Teodot Rimski

Teodot Rimski, znan tudi kot Teodot Menjalec oziroma Teodot Mlajši, je bil krščanski učitelj in krivoverec * v 2. stoletju, Rim, † v 3. stoletju Rim, Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodot Rimski

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodozij I.

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodozij II.

Teokracija

Teokracíja (sestavljeno iz in) je oblika vladavine v kateri ima vera prevladujoč vpliv, tako da svečeniki obvladujejo ključne vzvode oblasti, na osnovi svečeniškega (kleričnega) položaja in v imenu varovanja verskih vrednot in povezanosti z bogom (bogovi).

Poglej Rimsko cesarstvo in Teokracija

Terni (pokrajina)

Pokrajina Terni (v italijanskem izvirniku Provincia di Terni, izg. Provinča di Terni) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Terni (pokrajina)

Tertulijan

Tertulijan (latinsko: Quintus Septimius Florens Tertullianus) je bil krščanski filozof, teolog in cerkveni oče, * okoli 160 Kartagina, (Numidija, Rimsko cesarstvo) † okoli 225 Kartagina, (Numidija, Severna Afrika, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Tertulijan

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tesalija

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tetrarhija

Thomas Wright

Thomas Wright, angleški starinoslovec in pisatelj, * 21. april 1810, pri Ludlowu, grofija, Shropshire, Anglija, † 23. december 1877, Chelsea, London.

Poglej Rimsko cesarstvo in Thomas Wright

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tiberij

Tiberij Julij Aleksander

Tiberij Julij Aleksander (Tiberius Julius Alexander), rimski general judovskega rodu, */† 1. stoletje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tiberij Julij Aleksander

Tingiška Mavretanija

Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tingiška Mavretanija

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tir, Libanon

Tirana

Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tirana

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tirensko morje

Toledo

Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.

Poglej Rimsko cesarstvo in Toledo

Tolerančni edikt (311)

Tolerančni edikt je 30. aprila 311 izdal rimski cesar Galerij v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji in z njim je razglasil versko toleranco do vseh oblik verovanj, vključno s krščanstvom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tolerančni edikt (311)

Tonovcov grad

Tonovcov grad (tudi Tonecov grad ali Tuncov, Stari grad - Atlas Slovenije 1986), je arheološko najdišče na težko dostopnem hribu (412 m) 2 km severno od Kobarida, ki je zadnji odrastek masiva 772 m visoke Babe v pogorju Stola.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tonovcov grad

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Toskana

Tours

Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tours

Tračani

Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tračani

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trajan

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trakija

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trakija (rimska provinca)

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Transilvanija

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trapezundsko cesarstvo

Travian

Travian je nemška spletna igra, ki jo je razvil Travian Games GmbH.

Poglej Rimsko cesarstvo in Travian

Trentino - Zgornje Poadižje

Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trentino - Zgornje Poadižje

Tretja punska vojna

Tretja punska vojna je potekala med leti 149 in 146 pr. n. št..

Poglej Rimsko cesarstvo in Tretja punska vojna

Trg

Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).

Poglej Rimsko cesarstvo in Trg

Triglavski narodni park

Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Triglavski narodni park

Tripoli, Libanon

Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tripoli, Libanon

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trogir

Trojanska vojna

''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trojanska vojna

Tropaeum Alpinum

Tropaeum Alpinum, s cerkvijo sv. Mihaela Detajl Tropaeum Alpinum, tudi Tropaeum Augusti, je spomenik zmage, zgrajen v času rimskega cesarja Avgusta v spomin na odločilno zmago nad alpskimi plemeni, ki so napadala trgovce vzdolž rimskih cest.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tropaeum Alpinum

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trst

Turkmenistan

Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Turkmenistan

Užice

Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Užice

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ulm

Umag

Umag (italijansko Umago; lat. Humagum) je istrsko obalno mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem, ki šteje po zadnjem popisu 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske mestne občine kot enote lokalne samouprave (hrv. Grad Umag) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500).

Poglej Rimsko cesarstvo in Umag

Umbrija

Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Umbrija

Unani

Unani je sistem tradicionalnega zdravilstva, razširjen v državah južne Azije (Indija, Pakistan in Bangladeš).

Poglej Rimsko cesarstvo in Unani

Vegetarijanstvo

Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vegetarijanstvo

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).

Poglej Rimsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Poglej Rimsko cesarstvo in Velika shizma

Veliki Brion

Veliki Brion (hrv. Veliki ali Veli Brijun) je največji otok v nizu 13 Brionskih otokov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Veliki Brion

Vercingetoriks

Rimska republika in njene sosede leta 58 pr. n. št. Vercingétoriks (latinsko: Vercingetorix ali Vercingetorius), poglavar galskega plemena Arvernov, ki je združil Galce v nazadnje neuspešnem uporu proti rimski vojski v zadnji fazi Julij Cezarjevih galskih vojn, * okoli leta 82 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vercingetoriks

Verd

Verd je gručasto naselje z okoli 2000 prebivalci, drugo največje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Verd

Vergilij

Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vergilij

Vespazijan

Vespazijan (latinsko), 9.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vespazijan

Vetranion

Vetranion (latinsko: Vetranio, včasih tudi napačno Vetriano), izkušen rimski general, od 1.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vetranion

Vezuv

Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vezuv

Via Claudia Augusta

Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Via Claudia Augusta

Vibo Valentia (pokrajina)

Pokrajina Vibo Valentia (v italijanskem izvirniku Provincia di Vibo Valentia), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vibo Valentia (pokrajina)

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Videm, Italija

Vinograd

Vinograd jeseni Vinograd je nasad vinske trte.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vinograd

Vipava

Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vipava

Vipavski Križ

Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vipavski Križ

Viterbo (pokrajina)

Pokrajina Viterbo (v italijanskem izvirniku Provincia di Viterbo, izg. Provinča di Viterbo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.

Poglej Rimsko cesarstvo in Viterbo (pokrajina)

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vlahi

Vrana, Pakoštane

Vrana je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Pakoštane Zadrske županije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vrana, Pakoštane

Vrhnika

Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vrhnika

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vrtnica

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zadar

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zahodna Evropa

Zeleni grški porfir

Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zeleni grški porfir

Zeliščarstvo

Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zeliščarstvo

Zgodovina Albanije

Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Albanije

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Armenije

Zgodovina Španije

Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Španije

Zgodovina Črne gore

Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Črne gore

Zgodovina carinske službe na Slovenskem

Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina carinske službe na Slovenskem

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina geografije

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Italije

Zgodovina Jerseyja

Otok Jersey in drugi Kanalski otoki predstavljajo ostanke srednjeveške Vojvodine Normandije, ki je obsegala del današnje Francije in Anglije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Jerseyja

Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Makedoncev

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina matematike

Zgodovina Tunizije

Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Tunizije

Zgodovina Združenega kraljestva

Združeno kraljestvo je ime, ki je danes v splošni rabi za oznako države, ki leži na Britanskem otočju, vendar dolga zgodovina te države pojasnjuje, da so se na tem ozemlju vrstile razne upravne enote, praviloma države, in sicer.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Združenega kraljestva

Zlatar, Hrvaška

Zlatar je naselje in občina s statusom mesta, ki upravno spada v Krapinsko-zagorsko županijo na Hrvaškem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zlatar, Hrvaška

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zlato

Zohar

Zohar (hebrejsko זהר Zohar - sijaj, sij) je najpomembnejše kabalistično delo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zohar

Zosim

Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zosim

Zosim (razločitev)

Zosim (grško: Ζώσιμος) označuje več osebnih imen svetnikov, papežev, menihov in zgodovinarjev, od katerih navedimo nekatere: Zosimje lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zosim (razločitev)

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zrcalo

1. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

1.

Poglej Rimsko cesarstvo in 1. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

1. maj

1.

Poglej Rimsko cesarstvo in 1. maj

1. stoletje pr. n. št.

2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1.

Poglej Rimsko cesarstvo in 1. stoletje pr. n. št.

10 pr. n. št.

10 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 10 pr. n. št.

11 pr. n. št.

11 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 11 pr. n. št.

11. januar

11.

Poglej Rimsko cesarstvo in 11. januar

11. oktober

11.

Poglej Rimsko cesarstvo in 11. oktober

116

116 (CXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 116

1167

1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 1167

118

118 (CXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 118

121

121 (CXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 121

130

130 (CXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimsko cesarstvo in 130

132

132 (CXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 132

135

135 (CXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 135

138

138 (CXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 138

142

142 (CXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 142

15

15 (XV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 15

15. december

15.

Poglej Rimsko cesarstvo in 15. december

15. maj

15.

Poglej Rimsko cesarstvo in 15. maj

15. marec

15.

Poglej Rimsko cesarstvo in 15. marec

159

159 (CLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 159

16 pr. n. št.

16 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 16 pr. n. št.

165

165 (CLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 165

168

168 (CLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 168

169

169 (CLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimsko cesarstvo in 169

17

17 (XVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 17

17. september

17.

Poglej Rimsko cesarstvo in 17. september

173

173 (CLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 173

180

180 (CLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 180

19. oktober

19.

Poglej Rimsko cesarstvo in 19. oktober

192

192 (CXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimsko cesarstvo in 192

193

193 (CXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 193

2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

2.

Poglej Rimsko cesarstvo in 2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

203

203 (CCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimsko cesarstvo in 203

204

204 (CCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 204

208

208 (CCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 208

21. december

21.

Poglej Rimsko cesarstvo in 21. december

218

218 (CCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 218

222

222 (CCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 222

225

225 (CCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimsko cesarstvo in 225

23. julij

23.

Poglej Rimsko cesarstvo in 23. julij

235

235 (CCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 235

238

238 (CCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 238

244

244 (CCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 244

249

249 (CCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 249

27. februar

27.

Poglej Rimsko cesarstvo in 27. februar

28. februar

28.

Poglej Rimsko cesarstvo in 28. februar

284

284 (CCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 284

285

285 (CCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 285

3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

3.

Poglej Rimsko cesarstvo in 3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

3. junij

3.

Poglej Rimsko cesarstvo in 3. junij

30. april

30.

Poglej Rimsko cesarstvo in 30. april

312

312 (CCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 312

313

313 (CCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 313

321

321 (CCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 321

331

331 (CCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 331

335

335 (CCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 335

359

359 (CCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 359

363

363 (CCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 363

364

364 (CCCLXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 364

375

375 (CCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 375

380

380 (CCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 380

383

383 (CCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rimsko cesarstvo in 383

384

384 (CCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 384

388

388 (CCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimsko cesarstvo in 388

39

39 (XXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 39

4. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

4.

Poglej Rimsko cesarstvo in 4. Dioklecijanov edikt o krščanstvu

42

42 (XLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 42

423

423 (CDXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 423

476

476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 476

61

61 (LXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 61

7 pr. n. št.

7 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 7 pr. n. št.

76

76 (LXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 76

8 pr. n. št.

8 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 8 pr. n. št.

81

81 (LXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 81

9

9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 9

9 pr. n. št.

9 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 9 pr. n. št.

96

96 (XCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 96

98

98 (XCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 98

Prav tako znan kot Rimska država, Rimski imperij.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti