Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rimski senat

Index Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Kazalo

  1. 204 odnosi: Aleksander Balas, Aleksander Sever, Anali (Tacit), Antioh V. Eupator, Antonin Pij, Apamejski sporazum, Ara Pacis Augustae, Atal I. Soter, Aventinski grič, Avgust (naslov), Šapur I., Balbin, Bes (rimski kovanec), Bitinija in Pont (rimska provinca), Bitjus, Bitka pri Akciju, Bitka pri Mrzli reki, Bitka pri Trebiji, Bitka pri Zami, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bizantinski senat, Butrint, Carthago delenda est, Celzova knjižnica, Centurion, Cenzor, Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu, Cezar (naslov), Cola di Rienzo, Comes sacrarum largitionum, Comitium, Cremona, Cursus honorum, Damnatio memoriae, Decij, Decuria, Demetrij I. Soter, Didij Julijan, Diktator, Dodrans, Domesticus, Domicijan, Dominat, Egipt (rimska provinca), Emilijan (rimski cesar), Evtropij, Filip Arabec, Filipi, Grčija, Flavij Bauton, Florijan (rimski cesar), ... Razširi indeks (154 več) »

Aleksander Balas

Aleksander I. Teopator Everget z vzdevkom Balas (starogrško, Aleksandros Balas) je bil vladar grškega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 150/poletja 152 do avgusta 145 pr.

Poglej Rimski senat in Aleksander Balas

Aleksander Sever

Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.

Poglej Rimski senat in Aleksander Sever

Anali (Tacit)

15. knjiga, 44. poglavje Anali rimskega zgodovinarja in senatorja Tacita je zgodovina rimskega imperija od vladavine Tiberija do vladavine Nerona, med leti 14 – 68 našega štetja.

Poglej Rimski senat in Anali (Tacit)

Antioh V. Eupator

Antioh V. Eupator (grško, Antíohos Ε' Eupátor, Eupator pomeni "(sin) dobrega očeta") je bil vladar grškega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 163 do 161 pr.

Poglej Rimski senat in Antioh V. Eupator

Antonin Pij

Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.

Poglej Rimski senat in Antonin Pij

Apamejski sporazum

Apamejski sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen leta 188 pr. n. št. med Rimsko republiko in Antiohom III., vladarjem Selevkidskega cesarstva.

Poglej Rimski senat in Apamejski sporazum

Ara Pacis Augustae

Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.

Poglej Rimski senat in Ara Pacis Augustae

Atal I. Soter

Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.

Poglej Rimski senat in Atal I. Soter

Aventinski grič

Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.

Poglej Rimski senat in Aventinski grič

Avgust (naslov)

Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.

Poglej Rimski senat in Avgust (naslov)

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Rimski senat in Šapur I.

Balbin

Balbin (latinsko), 31. cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj s Pupienom vladal od 22.

Poglej Rimski senat in Balbin

Bes (rimski kovanec)

Bes je bil bronast kovanec Rimske republike, ki so ga skupaj s tudi zelo redkim dodransom kovali samo v času senatorja Gaja Kasija Longina leta 126 pr.

Poglej Rimski senat in Bes (rimski kovanec)

Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).

Poglej Rimski senat in Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitjus

Bitjus (bolgarsko Битюс, Bitjus, grško, Bitías, latinsko Beitis ali Bitias) je bil sin kralja Kotisa II. in približno od leta 140 do 120 pr.

Poglej Rimski senat in Bitjus

Bitka pri Akciju

Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.

Poglej Rimski senat in Bitka pri Akciju

Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.

Poglej Rimski senat in Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Trebiji

Bitka pri Trebiji (reka Trèbbia; latinsko Trebia) je bila prva velika bitka druga punske vojne, ki se je dogajala 22.

Poglej Rimski senat in Bitka pri Trebiji

Bitka pri Zami

Bitka pri Zami je bil vojaški spopad, ki je potekal okoli 19. oktobra 202 pr. n. št. pri Zami v severni Afriki.

Poglej Rimski senat in Bitka pri Zami

Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.

Poglej Rimski senat in Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Poglej Rimski senat in Bizantinski senat

Butrint

Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.

Poglej Rimski senat in Butrint

Carthago delenda est

Ceterum autem censeo Carthaginem esse delendam (klasično latinsko izg. ˈkeːtɛrũː ˈkẽːsɛɔ karˈtʰaːgɪnẽː ˈɛssɛ deːˈlɛndãː, poznolatinsko) ali Ceterum censeo Carthaginem esse delendam (Sicer pa menim, da je treba Kartagino porušiti), pogosto okrajšano kot Carthāgō dēlenda est – Carthago delenda est (Kartagina mora biti porušena), je latinski govorniški izrek, s katerim je zaključeval svoje govore zoper Kartagino Katon Starejši, državnik Rimske republike.

Poglej Rimski senat in Carthago delenda est

Celzova knjižnica

Celzova knjižnica je starodavna rimska stavba v Efezu v Anatoliji, ki je zdaj del Seldžuka v Turčiji.

Poglej Rimski senat in Celzova knjižnica

Centurion

Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.

Poglej Rimski senat in Centurion

Cenzor

Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.

Poglej Rimski senat in Cenzor

Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu

S. Adriano, nekdanja Curia Iulia (desno) in slavolok Septimija Severa (levo), Etienne Dupérac, Rim 1575. Sant'Adriano na Rimskem forumu je bila cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 630 v nekdanji Curiji Juliji in bila posvečena kot Ecclesia beati Hadriani.

Poglej Rimski senat in Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Rimski senat in Cezar (naslov)

Cola di Rienzo

Cola di Rienzo, Cola di Rienzi oziroma Nicola di Lorenzo Gabrini je bil rimski ljudski tribun in rimski senator; * okoli 1313 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; † 8. oktober 1354 Rim (Papeška država).

Poglej Rimski senat in Cola di Rienzo

Comes sacrarum largitionum

Notitii Dignitatum'': vreče denarja in kosi rude, ki kažejo na njegov nadzor nad rudniki in kovnicami, in codicil o njegovem imenovanju na stojalu Comes sacrarum largitionum (grško, dobesedno komes božanskih zakladov) je bil eden od najvišjih davčnih uradnikov v poznem Rimskem in zgodnjem Bizantinskem cesarstvu.

Poglej Rimski senat in Comes sacrarum largitionum

Comitium

Comitium (italijansko Comizio) je bil prvotni javni prostor srečanj na prostem antičnega Rima in je imel pomemben verski in preroški pomen.

Poglej Rimski senat in Comitium

Cremona

Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.

Poglej Rimski senat in Cremona

Cursus honorum

Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.

Poglej Rimski senat in Cursus honorum

Damnatio memoriae

Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.

Poglej Rimski senat in Damnatio memoriae

Decij

Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.

Poglej Rimski senat in Decij

Decuria

Decuria (slovensko dekúrija, desetina) je bila manjša vojaška enota rimske konjenice.

Poglej Rimski senat in Decuria

Demetrij I. Soter

Demetrij I. (grško, Demétrios I) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, slovensko Rešitelj) je bil od septembra/oktobra 161 do junija 150 pr.

Poglej Rimski senat in Demetrij I. Soter

Didij Julijan

Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.

Poglej Rimski senat in Didij Julijan

Diktator

Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.

Poglej Rimski senat in Diktator

Dodrans

Risba dodransa (Henry Cohen, 1857) Dodrans je bil bronast kovanec Rimske republike, vreden asa oziroma 9 uncij.

Poglej Rimski senat in Dodrans

Domesticus

Notitii Dignitatum'': ščita in kodicila položajev Domesticus je bil član protectores domestici, elitne garde v poznorimski armadi.

Poglej Rimski senat in Domesticus

Domicijan

Domicijan (latinsko), 11.

Poglej Rimski senat in Domicijan

Dominat

Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.

Poglej Rimski senat in Dominat

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Poglej Rimski senat in Egipt (rimska provinca)

Emilijan (rimski cesar)

Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.

Poglej Rimski senat in Emilijan (rimski cesar)

Evtropij

Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.

Poglej Rimski senat in Evtropij

Filip Arabec

Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.

Poglej Rimski senat in Filip Arabec

Filipi, Grčija

Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.

Poglej Rimski senat in Filipi, Grčija

Flavij Bauton

Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.

Poglej Rimski senat in Flavij Bauton

Florijan (rimski cesar)

Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.

Poglej Rimski senat in Florijan (rimski cesar)

Fulgencij iz Ruspe

Sveti Fulgencij iz Ruspe, cerkveni oče, rimski menih, škof in svetnik, * 467, Telepte, severna Afrika, † 1. januar 532, Circino.

Poglej Rimski senat in Fulgencij iz Ruspe

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Rimski senat in Gaj Julij Cezar

Gaj Kasij Longin

Smirni kovala Kasij Longin in Lentul Spinter Gaj Kasij Longin (latinsko) je bil rimski senator in državnik in z Markom Junijem Brutom vodja zarote, v kateri je bil ubit Julij Cezar, * 87 pr. n. št., † oktober 42 pr. n. št..

Poglej Rimski senat in Gaj Kasij Longin

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Rimski senat in Galien

Genucijevi zakoni

Genucijevi zakoni (latinsko, (Genucijev zakon) ali (Genucijev zakon o obrestih (ali oderuštvu)) so bili zakoni, ki jih je leta 342 pr. n. št. sprejel rimski senat na predlog plebejskega konzula Lucija Genucija. Zakoni so vsebovali naslednja določila.

Poglej Rimski senat in Genucijevi zakoni

Gnej Domicij Corbulon

Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.

Poglej Rimski senat in Gnej Domicij Corbulon

Gordijan I.

Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.

Poglej Rimski senat in Gordijan I.

Gordijan II.

Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.

Poglej Rimski senat in Gordijan II.

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Poglej Rimski senat in Gordijan III.

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Poglej Rimski senat in Gracijan (rimski cesar)

Hastati

Hastati (latinsko, mn.) so bili razred pehote v vojski Rimske republike.

Poglej Rimski senat in Hastati

Herenij Etrusk

Kvint Herenij Etrusk Mesij Decij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s svojim očetom Decijem vladal leta 251, * okoli 227, † junij 251, Bitka pri Abritu.

Poglej Rimski senat in Herenij Etrusk

Herod Agripa I.

Herod Agripa I. (hebrejsko אגריפס הראשון (Agripa I.), latinsko, grško), znan tudi kot Herod ali Agripa I., je bil v letih 41-44 od Rima odvisni kralj Judeje, * 10 pr. n. št., † 44.

Poglej Rimski senat in Herod Agripa I.

Hispanija

Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.

Poglej Rimski senat in Hispanija

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Poglej Rimski senat in Honorij (rimski cesar)

Hostilijan

Hostilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od julija do novembra 251, * okoli 230, Sirmium, Spodnja Panonija, † november 251, Rim, Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimski senat in Hostilijan

II. legija Parthica

Druga partska legija (latinsko: Legio secunda Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj vojni pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime.

Poglej Rimski senat in II. legija Parthica

III. legija Cirenajka

menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.

Poglej Rimski senat in III. legija Cirenajka

Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)

Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.

Poglej Rimski senat in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)

Izredno stanje

Člani kraljevskega malajskega polka med izrednimi dogodki v Maleziji leta 1949 pri pregledu opreme, zaplenjene v napadu Izredno stanje je situacija, v kateri je vlada pooblaščena, da lahko zaradi varnosti in zaščite svojih državljanov oblikuje politike, ki jih običajno ne bi smela izvajati.

Poglej Rimski senat in Izredno stanje

Kapadokija (rimska provinca)

Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.

Poglej Rimski senat in Kapadokija (rimska provinca)

Kar (rimski cesar)

Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.

Poglej Rimski senat in Kar (rimski cesar)

Kasij Dion

Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.

Poglej Rimski senat in Kasij Dion

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Rimski senat in Kibela

Klavdij II. Gotski

Klavdij II.

Poglej Rimski senat in Klavdij II. Gotski

Klodij Albin

Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.

Poglej Rimski senat in Klodij Albin

Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Kreta in Cirenajka (latinsko), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št..

Poglej Rimski senat in Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Kvestor

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

Poglej Rimski senat in Kvestor

Kvintil (rimski cesar)

Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.

Poglej Rimski senat in Kvintil (rimski cesar)

Legatus

Legatus (poslovenjeno legat) je bil visok častnik v rimski vojski, enakovreden sodobnemu generalu.

Poglej Rimski senat in Legatus

Legatus Augusti pro praetore

CIL V, 877:http://oracle-vm.ku-eichstaett.de:8888/epigr/epieinzel_it?p_belegstelle.

Poglej Rimski senat in Legatus Augusti pro praetore

Leon VI. Modri

Leon VI.

Poglej Rimski senat in Leon VI. Modri

Leto šestih cesarjev

Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..

Poglej Rimski senat in Leto šestih cesarjev

Leto štirih cesarjev

Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.

Poglej Rimski senat in Leto štirih cesarjev

Leto petih cesarjev

Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.

Poglej Rimski senat in Leto petih cesarjev

Lex Antonia

Lex Antonia, pogosto tudi v množini kot leges Antoniae (slovensko Antonijev zakon oz. Antonijevi zakoni), je bil zakon, ki ga je po umoru Julija Cezarja na predlog Marka Antonija sprejel rimski senat leta 44.

Poglej Rimski senat in Lex Antonia

Lex Titia

Lex Titia je bil rimski zakon, sprejet 27. novembra 43 pr. n. št., ki je uzakonil drugi triumvirat Oktavijana, Marka Antonija in Marka Emilija Lepida.

Poglej Rimski senat in Lex Titia

Liberum veto

Zasedanje Sejma v Kraljevem gradu v Varšavi leta 1622 Liberum veto (latinsko za "svobodna prepoved") je bilo parlamentarno sredstvo v poljsko-litovski Republiki obeh narodov in oblika pravila o soglasnem glasovanju, ki je kateremu koli članu Sejma (zakonodajnega telesa) omogočala, da takoj prekine trenutno sejo in razveljavi vse na seji že sprejete sklepe.

Poglej Rimski senat in Liberum veto

Licinij I.

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.

Poglej Rimski senat in Licinij I.

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Rimski senat in Likija

Lucij Ver

Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimski senat in Lucij Ver

Magister officiorum

Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.

Poglej Rimski senat in Magister officiorum

Magistrat

Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.

Poglej Rimski senat in Magistrat

Magn Maksim

Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.

Poglej Rimski senat in Magn Maksim

Majorijan

Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.

Poglej Rimski senat in Majorijan

Makrin

Makrin (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 217 in 218, * okoli 165, Iol Caesarea, Tingiška Mavretanija, 8. junij 218, Kapadokija.

Poglej Rimski senat in Makrin

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Rimski senat in Maksimijan

Maksimin Tračan

Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.

Poglej Rimski senat in Maksimin Tračan

Marcijan

Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.

Poglej Rimski senat in Marcijan

Marij

Marij (Gaius Marius), rimski vojskovodja, *157 pr. n. št., Cereatae blizu Arpinuma (zdaj Arpino), † 86 pr. n. št., Rim.

Poglej Rimski senat in Marij

Mark Junij Brut

Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.

Poglej Rimski senat in Mark Junij Brut

Mark Klavdij Tacit

Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.

Poglej Rimski senat in Mark Klavdij Tacit

Mark Porcij Kato mlajši

Mark Porcij Katon Mlajši, poznan tudi kot Katon Mlajši, rimski državnik, * 95 pr.

Poglej Rimski senat in Mark Porcij Kato mlajši

Marsias

V grški mitologiji je satir Marsias (grško Μαρσύας) osrednja figura v dveh zgodbah, ki vključujeta smrt: v eni je našel piščal (avlos), ki jo je Atena zavrgla, ker je ugotovila, da ji pihanje zmaliči obraz, in nanjo igral; v drugi je izzval na tekmovanje samega Apolona, igralca na liro.

Poglej Rimski senat in Marsias

Mestna kohorta

Mestna kohorta (latinsko cohors urbi) je bila posebna kohorta rimskih legionarjev, ki jo je ustanovil Gaj Avgust Oktavijan.

Poglej Rimski senat in Mestna kohorta

Municipij

Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).

Poglej Rimski senat in Municipij

Numantinska vojna

Numantinska vojna oziroma tretja keltiberska vojna je bila vojna med Rimljani in prebivalci mesta Numancije, ki je ležalo na severovzhodu današnje Španije v provinci Soria.

Poglej Rimski senat in Numantinska vojna

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Poglej Rimski senat in Odoaker

Oltar Domcija Ahenobarba

Oltar Domicija Ahenobarba (italijansko Ara di Domizio Enobarbo), ki ga imenujemo tudi Kiparska skupina baze Domicija Ahenobarba, je serija štirih kiparskih marmornih plošč, ki so verjetno krasile bazo, ki je podpirala kultne kipe v celi Neptunovega templja v Rimu na Marsovem polju.

Poglej Rimski senat in Oltar Domcija Ahenobarba

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Rimski senat in Ostrogoti

Papež Benedikt VIII.

Papež Benedikt VIII. ((Papa Benedictus Octavus) rojen kot Teofilakt II. Tuskulski (Theophylactus Secundus Tusculanus; Teofilatto II dei Conti di Tuscolo), je bil italijaski papež, * okrog 980, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. april 1024, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Rimski senat in Papež Benedikt VIII.

Papež Celestin IV.

Papež Celestin IV., rojen kot Goffredo da Castiglione (ali: Goffredo Castiglioni), je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1187 Milan, (Italija, Sveto rimsko cesarstvo), † 10. november 1241 Rim (Papeška država).

Poglej Rimski senat in Papež Celestin IV.

Papež Honorij IV.

Papež Honorij IV., rojen kot Giacomo Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1210 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 3. april 1287 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Rimski senat in Papež Honorij IV.

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Poglej Rimski senat in Papež Inocenc III.

Papež Inocenc VIII.

Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Rimski senat in Papež Inocenc VIII.

Papež Janez XIX.

Papež Janez XIX. (Papa Joannes Undevicesimus) rojen kot Roman pl.

Poglej Rimski senat in Papež Janez XIX.

Papež Klemen III.

Papež Klemen VIII. (Clemens III; rojen kot Paolo Scolari), papež katoliške Cerkve, * 1130, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. marec 1191 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Rimski senat in Papež Klemen III.

Papež Klemen VI.

Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).

Poglej Rimski senat in Papež Klemen VI.

Papež Lucij II.

Lucij II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gherardo Caccianemici dal Orso * okrog 1095 Bologna (Papeška država, danes Italija); † 15. februar 1145 Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Rimski senat in Papež Lucij II.

Papež Sikst V.

Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.

Poglej Rimski senat in Papež Sikst V.

Papež Vigilij

Vigilij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 500 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. junij 555 Sirakuza (otok Sicilija, Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Rimski senat in Papež Vigilij

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Rimski senat in Partsko cesarstvo

Pertinaks

Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.

Poglej Rimski senat in Pertinaks

Perzej Makedonski

Perzej (grško, Perseus) je bil zadnji kralj (Basieus) Makedonskega kraljestva, ustanovljenega po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Rimski senat in Perzej Makedonski

Pescenij Niger

Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.

Poglej Rimski senat in Pescenij Niger

Piceni

Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.

Poglej Rimski senat in Piceni

Plebejci

Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.

Poglej Rimski senat in Plebejci

Plebejski tribun

Plebejski, pogosto napačno ljudski tribun (latinsko), je bil prvi politični položaj v Rimski republiki, odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti rimskega senata in magistratov.

Poglej Rimski senat in Plebejski tribun

Pompej Veliki

Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.

Poglej Rimski senat in Pompej Veliki

Pompejevo gledališče

Pompejevo gledališče (lat. Theatrum Pompeii, italijansko Teatro di Pompeo) je bila zgradba v antičnem Rimu, ki jo je v drugi polovici Rimske republike zgradil Pompej Veliki (Gnej Pompej Magn).

Poglej Rimski senat in Pompejevo gledališče

Pretor

Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.

Poglej Rimski senat in Pretor

Pretorijanski prefekt

Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.

Poglej Rimski senat in Pretorijanski prefekt

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Poglej Rimski senat in Principat

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Rimski senat in Prob

Prokonzul

Prokonzul, (latinsko proconsul), je bil pri starih Rimljanih upravnik in vojaški poveljnik province (bivši konzul), ki je po izteku svoje službe odšel v provinco.

Poglej Rimski senat in Prokonzul

Prokurator

Prokurator (latinsko procurator, mn. procuratores) je bil visok uradnik (ne magistrat) Rimskega cesarstva, pooblaščen za finančne zadeve province, ali guverner majhne cesarske province.

Poglej Rimski senat in Prokurator

Promagistrat

Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.

Poglej Rimski senat in Promagistrat

Ptolemaj VIII. Everget

Ptolemaj VIII.

Poglej Rimski senat in Ptolemaj VIII. Everget

Publij Kvintilij Var

Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.

Poglej Rimski senat in Publij Kvintilij Var

Pupien

Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.

Poglej Rimski senat in Pupien

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Rimski senat in Rimska Armenija

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Rimski senat in Rimska Britanija

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Poglej Rimski senat in Rimska Dakija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Rimski senat in Rimska provinca

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Rimski senat in Rimska republika

Rimski guverner

Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.

Poglej Rimski senat in Rimski guverner

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Poglej Rimski senat in Rimski konzul

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Rimski senat in Rimsko cesarstvo

Rimsko kraljestvo

Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.

Poglej Rimski senat in Rimsko kraljestvo

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Poglej Rimski senat in Rimsko pravo

Romul

Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.

Poglej Rimski senat in Romul

Rostra

Rostra (italijansko Rostri) je bila velika ploščad, zgrajena v mestu Rim, ki je stala v republikanskem in imperialnem obdobju.

Poglej Rimski senat in Rostra

Samnitske vojne

Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.

Poglej Rimski senat in Samnitske vojne

Senat

Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.

Poglej Rimski senat in Senat

Servij Tulij

Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.

Poglej Rimski senat in Servij Tulij

Severska dinastija

Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.

Poglej Rimski senat in Severska dinastija

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Poglej Rimski senat in Seznam rimskih cesarjev

Seznam rimskih uzurpatorjev

Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.

Poglej Rimski senat in Seznam rimskih uzurpatorjev

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Rimski senat in Starorimska civilizacija

Sula

Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.

Poglej Rimski senat in Sula

Teja (kralj Ostrogotov)

Teja je bil zadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 252 do 553, * ni znano, † 552 ali 553.

Poglej Rimski senat in Teja (kralj Ostrogotov)

Tempelj Kastorja in Poluksa

Tempelj Kastorja in Poluksa (italijansko tempio dei Dioscuri) je antični tempelj v Rimskem forumu v Rimu, v osrednji Italiji.

Poglej Rimski senat in Tempelj Kastorja in Poluksa

Teofilakt I. Tuskulski

Teofilakt I (* pred 864 – †924/925) je bil srednjeveški tuskulski (tudi tuskulanski) grof, ki je bil stvarni vladar Rima od okoli 905 do smrti 924.

Poglej Rimski senat in Teofilakt I. Tuskulski

Terencij

Terencij (latinsko Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * okoli 195 pr. n. št., † 159 pr. n. št. Rojen v Kartagini.

Poglej Rimski senat in Terencij

Termessos

Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).

Poglej Rimski senat in Termessos

Terni (pokrajina)

Pokrajina Terni (v italijanskem izvirniku Provincia di Terni, izg. Provinča di Terni) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.

Poglej Rimski senat in Terni (pokrajina)

Tevta

Tevta (grško: Τεύτα), keltsko-ilirska kraljica, ki je po smrti svojega moža Agrona od leta 230 do 228 pr.

Poglej Rimski senat in Tevta

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Rimski senat in Tiberij

Tiberij Sempronij Grakh

Tiberij Sempronij Grakh (Tiberius Gracchus Sempronius), rimski politik, * okoli 163 pr. n. št., † 133 pr. n. št. Tiberij Sempronij je bil brat Gaja Grakha Sempronija.

Poglej Rimski senat in Tiberij Sempronij Grakh

Tiburtinska Sibila

Tiburtinska Sibila ali Albunea je bila rimska sibila, katere sedež je bilo staro etruščansko mesto Tibur (sodobni Tivoli).

Poglej Rimski senat in Tiburtinska Sibila

Tigran Veliki

Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.

Poglej Rimski senat in Tigran Veliki

Tit Flavij

Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.

Poglej Rimski senat in Tit Flavij

Toga

Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.

Poglej Rimski senat in Toga

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Poglej Rimski senat in Totila

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Poglej Rimski senat in Trajan

Trajanov steber

Trajanov steber (latinsko ali, italijansko Colonna Traiana) je rimski triumfalni steber, ki so ga postavili v Rimu v spomin na zmage cesarja Trajana v dačanskih vojnah.

Poglej Rimski senat in Trajanov steber

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Poglej Rimski senat in Trajanovi dačanski vojni

Tribun

Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.

Poglej Rimski senat in Tribun

Triumvirat

Triumvirat (latinsko triumvirātus iz trēs – tri in vir – moški) je politični režim, v katerem vladajo trije vplivni posamezniki – triumviri.

Poglej Rimski senat in Triumvirat

Tuskulski grofje

Tuskulski grofje (Grofje od Tuskula; Comites de Tuscolana; Counts of Tusculum; Conti di Tuscolo; Tuskulaner - tudi Tuskulanski grofje) je bila najmočnejša svetovljanska plemiška rodbina v Laciju, blizu Rima, v dandanašnji Italiji.

Poglej Rimski senat in Tuskulski grofje

Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Colonia Ulpia Traiana Augusta Dacica Sarmizegetusa, upravno središče in največje mesto v Rimski Dakiji, ki se je kasneje po 40 km oddaljeni nekdanji dačanski prestolnici preimenovala v Ulpio Traiano Sarmizegetuso.

Poglej Rimski senat in Ulpia Traiana Sarmizegetusa

V. legija Alaudae

Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.

Poglej Rimski senat in V. legija Alaudae

Valens

Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.

Poglej Rimski senat in Valens

Valentinijan II.

Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.

Poglej Rimski senat in Valentinijan II.

Valerijan (rimski cesar)

Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.

Poglej Rimski senat in Valerijan (rimski cesar)

Vespazijan

Vespazijan (latinsko), 9.

Poglej Rimski senat in Vespazijan

Via Flaminia

Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.

Poglej Rimski senat in Via Flaminia

Vir illustris

Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.

Poglej Rimski senat in Vir illustris

Vitelij

Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.

Poglej Rimski senat in Vitelij

Vojaški tribun

Rimska ''cursus honorum'' Vojški tribun (latinsko tribunus militum, slovensko tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske, po činu pod legatom in nad centurionom.

Poglej Rimski senat in Vojaški tribun

Volski

Naselja Volskov (rdeče) na zemljevidu srednje Italije Volski (latinsko) so bili osko-umbrijsko pleme, dobro znano v prvem stoletju Rimske republike.

Poglej Rimski senat in Volski

XIII. legija Gemina

Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.

Poglej Rimski senat in XIII. legija Gemina

Zakonik dvanajstih plošč

right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.

Poglej Rimski senat in Zakonik dvanajstih plošč

Zenon (bizantinski cesar)

Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.

Poglej Rimski senat in Zenon (bizantinski cesar)

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Rimski senat in Zgodovina Rimskega cesarstva

1144

1144 (MCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rimski senat in 1144

2 pr. n. št.

2 pr.

Poglej Rimski senat in 2 pr. n. št.

28 pr. n. št.

28 pr.

Poglej Rimski senat in 28 pr. n. št.

32 pr. n. št.

32 pr.

Poglej Rimski senat in 32 pr. n. št.

42 pr. n. št.

42 pr.

Poglej Rimski senat in 42 pr. n. št.

44 pr. n. št.

44 pr.

Poglej Rimski senat in 44 pr. n. št.

70. pr. n. št.

70.

Poglej Rimski senat in 70. pr. n. št.

8 pr. n. št.

8 pr.

Poglej Rimski senat in 8 pr. n. št.

85 pr. n. št.

85 pr.

Poglej Rimski senat in 85 pr. n. št.

, Fulgencij iz Ruspe, Gaj Julij Cezar, Gaj Kasij Longin, Galien, Genucijevi zakoni, Gnej Domicij Corbulon, Gordijan I., Gordijan II., Gordijan III., Gracijan (rimski cesar), Hastati, Herenij Etrusk, Herod Agripa I., Hispanija, Honorij (rimski cesar), Hostilijan, II. legija Parthica, III. legija Cirenajka, Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.), Izredno stanje, Kapadokija (rimska provinca), Kar (rimski cesar), Kasij Dion, Kibela, Klavdij II. Gotski, Klodij Albin, Kreta in Cirenajka (rimska provinca), Kvestor, Kvintil (rimski cesar), Legatus, Legatus Augusti pro praetore, Leon VI. Modri, Leto šestih cesarjev, Leto štirih cesarjev, Leto petih cesarjev, Lex Antonia, Lex Titia, Liberum veto, Licinij I., Likija, Lucij Ver, Magister officiorum, Magistrat, Magn Maksim, Majorijan, Makrin, Maksimijan, Maksimin Tračan, Marcijan, Marij, Mark Junij Brut, Mark Klavdij Tacit, Mark Porcij Kato mlajši, Marsias, Mestna kohorta, Municipij, Numantinska vojna, Odoaker, Oltar Domcija Ahenobarba, Ostrogoti, Papež Benedikt VIII., Papež Celestin IV., Papež Honorij IV., Papež Inocenc III., Papež Inocenc VIII., Papež Janez XIX., Papež Klemen III., Papež Klemen VI., Papež Lucij II., Papež Sikst V., Papež Vigilij, Partsko cesarstvo, Pertinaks, Perzej Makedonski, Pescenij Niger, Piceni, Plebejci, Plebejski tribun, Pompej Veliki, Pompejevo gledališče, Pretor, Pretorijanski prefekt, Principat, Prob, Prokonzul, Prokurator, Promagistrat, Ptolemaj VIII. Everget, Publij Kvintilij Var, Pupien, Rimska Armenija, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimski guverner, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Rimsko kraljestvo, Rimsko pravo, Romul, Rostra, Samnitske vojne, Senat, Servij Tulij, Severska dinastija, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Starorimska civilizacija, Sula, Teja (kralj Ostrogotov), Tempelj Kastorja in Poluksa, Teofilakt I. Tuskulski, Terencij, Termessos, Terni (pokrajina), Tevta, Tiberij, Tiberij Sempronij Grakh, Tiburtinska Sibila, Tigran Veliki, Tit Flavij, Toga, Totila, Trajan, Trajanov steber, Trajanovi dačanski vojni, Tribun, Triumvirat, Tuskulski grofje, Ulpia Traiana Sarmizegetusa, V. legija Alaudae, Valens, Valentinijan II., Valerijan (rimski cesar), Vespazijan, Via Flaminia, Vir illustris, Vitelij, Vojaški tribun, Volski, XIII. legija Gemina, Zakonik dvanajstih plošč, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina Rimskega cesarstva, 1144, 2 pr. n. št., 28 pr. n. št., 32 pr. n. št., 42 pr. n. št., 44 pr. n. št., 70. pr. n. št., 8 pr. n. št., 85 pr. n. št..