Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rimska provinca

Index Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Kazalo

  1. 220 odnosi: Adiabena, Afrika (rimska provinca), Ahaja (rimska provinca), Akaba, Akvitanska Galija, Alanya, Antalya, Antoninov itinerar, Arabija (rimska provinca), Arheološko najdišče Mérida, Armensko kraljestvo (antika), Asirija (rimska provinca), Augusta Raurica, Avrelijanova Dakija, Azija (rimska provinca), Špatrjan, Švica, Batavska vstaja, Belgijska Galija, Ben-Hur, Betika, Bitinija, Bitinija in Pont (rimska provinca), Bitka pri Akciju, Bitka pri Filipih, Bizantinsko cesarstvo, Butrint, Cambodunum, Castra Vetera, Ceuta, Cezarejska Mavretanija, Chur, Cirenajka, Cisalpska Galija, Codogno, Constitutio Antoniniana, Dakija (razločitev), Dalmacija (rimska provinca), Danska, Dardanija, Dendera, Diarhija, Dieceza Vzhod, Dioceza Panonija, Drač, Druga Panonija, Druga punska vojna, Dux, Egipt (rimska provinca), Ekstremadura, ... Razširi indeks (170 več) »

Adiabena

Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).

Poglej Rimska provinca in Adiabena

Afrika (rimska provinca)

Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.

Poglej Rimska provinca in Afrika (rimska provinca)

Ahaja (rimska provinca)

Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.

Poglej Rimska provinca in Ahaja (rimska provinca)

Akaba

Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.

Poglej Rimska provinca in Akaba

Akvitanska Galija

Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.

Poglej Rimska provinca in Akvitanska Galija

Alanya

Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.

Poglej Rimska provinca in Alanya

Antalya

Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.

Poglej Rimska provinca in Antalya

Antoninov itinerar

Antoninov itinerar ali itinerarij (latinsko) je seznam prometnih povezav in razdalj med mesti in poštnimi postajami v rimskih provincah med vladanjem cesarja Antonina Pija.

Poglej Rimska provinca in Antoninov itinerar

Arabija (rimska provinca)

Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.

Poglej Rimska provinca in Arabija (rimska provinca)

Arheološko najdišče Mérida

Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku.

Poglej Rimska provinca in Arheološko najdišče Mérida

Armensko kraljestvo (antika)

Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.

Poglej Rimska provinca in Armensko kraljestvo (antika)

Asirija (rimska provinca)

Asirija (latinsko Provincia Assiria), rimska provinca, ki je trajala samo dve leti (116–118).

Poglej Rimska provinca in Asirija (rimska provinca)

Augusta Raurica

Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.

Poglej Rimska provinca in Augusta Raurica

Avrelijanova Dakija

Avrelijanova Dakija (latinsko), provinca poznega Rimskega cesarstva, ki jo je ustanovil cesar Avrelijan (vladal 270–275) po umiku iz Dakije na desni breg Donave leta 271.

Poglej Rimska provinca in Avrelijanova Dakija

Azija (rimska provinca)

Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.

Poglej Rimska provinca in Azija (rimska provinca)

Špatrjan

Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.

Poglej Rimska provinca in Špatrjan

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Rimska provinca in Švica

Batavska vstaja

Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.

Poglej Rimska provinca in Batavska vstaja

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.

Poglej Rimska provinca in Belgijska Galija

Ben-Hur

Ben-Hur je ameriški zgodovinski filmski spektakel, posnet leta 1959.

Poglej Rimska provinca in Ben-Hur

Betika

Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.

Poglej Rimska provinca in Betika

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Rimska provinca in Bitinija

Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).

Poglej Rimska provinca in Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitka pri Akciju

Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.

Poglej Rimska provinca in Bitka pri Akciju

Bitka pri Filipih

Bitka pri Filipih 3.

Poglej Rimska provinca in Bitka pri Filipih

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Bizantinsko cesarstvo

Butrint

Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.

Poglej Rimska provinca in Butrint

Cambodunum

Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.

Poglej Rimska provinca in Cambodunum

Castra Vetera

Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.

Poglej Rimska provinca in Castra Vetera

Ceuta

Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.

Poglej Rimska provinca in Ceuta

Cezarejska Mavretanija

Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.

Poglej Rimska provinca in Cezarejska Mavretanija

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Poglej Rimska provinca in Chur

Cirenajka

Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.

Poglej Rimska provinca in Cirenajka

Cisalpska Galija

Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.

Poglej Rimska provinca in Cisalpska Galija

Codogno

Codogno (tudi Cudógn) je mesto v Lombardiji.

Poglej Rimska provinca in Codogno

Constitutio Antoniniana

Constitutio Antoniniana (slovensko Antoninova ustava, točneje Antoninov edikt) ali Karakalov edikt, državni razglas, ki ga je leta 212 objavil rimski cesar Karakala in z njim vsem svobodnim moškim v Rimskem cesarstvu podelil polno rimsko državljanstvo, vsem svobodnim ženskam v cesarstvu pa pravice, ki so jih imele Rimljanke.

Poglej Rimska provinca in Constitutio Antoniniana

Dakija (razločitev)

Dakija je lahko.

Poglej Rimska provinca in Dakija (razločitev)

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Rimska provinca in Dalmacija (rimska provinca)

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Rimska provinca in Danska

Dardanija

Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.

Poglej Rimska provinca in Dardanija

Dendera

Dendera (arabsko دندرة‎ Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.

Poglej Rimska provinca in Dendera

Diarhija

Diarhija (iz grškega δι-, di-, »dvojno«, in -αρχία, -arhía, »vladavina«) ali duumvirat (iz latinskega duumvirātus) je hkratna vladavina dveh oseb, bodisi po zakonu, bodisi s prisilo, kjer si eden od posameznikov prilasti položaj ob obstoječem vladarju.

Poglej Rimska provinca in Diarhija

Dieceza Vzhod

Dieceza Vzhod (latinsko, grško, Dioíkesis Eóa) je bila dieceza poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala rimske province zahodnega Srednjega vzhoda med Sredozemskim morjem in Mezopotamijo.

Poglej Rimska provinca in Dieceza Vzhod

Dioceza Panonija

Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Dioceza Panonija

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Poglej Rimska provinca in Drač

Druga Panonija

Antični Balkan v 4. Druga Panonija (latinsko: Pannonia Secunda), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Druga Panonija

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Poglej Rimska provinca in Druga punska vojna

Dux

Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).

Poglej Rimska provinca in Dux

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Poglej Rimska provinca in Egipt (rimska provinca)

Ekstremadura

Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real).

Poglej Rimska provinca in Ekstremadura

Emilijan (rimski cesar)

Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.

Poglej Rimska provinca in Emilijan (rimski cesar)

Emona

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.

Poglej Rimska provinca in Emona

Evropa (razločitev)

Evropa ima več pomenov.

Poglej Rimska provinca in Evropa (razločitev)

Evropa (rimska provinca)

Evropa je bila rimska provinca v diocezi Trakiji, ki jo je leta 314 ustanovil cesar Dioklecijan.

Poglej Rimska provinca in Evropa (rimska provinca)

Fenicija (rimska provinca)

Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.

Poglej Rimska provinca in Fenicija (rimska provinca)

Forum Hadriani

Forum Hadriani v sodobnem mestu Voorburg je bilo najsevernejše rimsko mesto na evropski celini in drugo najstarejše mesto na Nizozemskem.

Poglej Rimska provinca in Forum Hadriani

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Rimska provinca in Frankovsko cesarstvo

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Rimska provinca in Gaj Avgust Oktavijan

Galatija (rimska provinca)

Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.

Poglej Rimska provinca in Galatija (rimska provinca)

Gnej Domicij Corbulon

Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.

Poglej Rimska provinca in Gnej Domicij Corbulon

Gordijan II.

Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.

Poglej Rimska provinca in Gordijan II.

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Gornja Germanija

Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.

Poglej Rimska provinca in Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornjegermansko-retijski limes

Lesen stražni stolp, rekonstruiran leta 2008 in temelji na delu Dietwulfa Baatza Zgornjegermansko- Retijski limes, ali ORL, je 550 kilometrov dolg odsek nekdanje zunanje meje rimskega cesarstva med rekama Renom in Donavo.

Poglej Rimska provinca in Gornjegermansko-retijski limes

Grofija Flandrija

Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.

Poglej Rimska provinca in Grofija Flandrija

Haag

247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Poglej Rimska provinca in Haag

Hafsidi

Hafsidi (arabsko الحفصيون‎) so bili sunitska muslimanska dinastija berberskega porekla, ki je vladala v Ifrikiji (zahodna Libija, Tunizija in vzhodna Alžirija) od leta 1229 do 1574.

Poglej Rimska provinca in Hafsidi

Hanija

Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.

Poglej Rimska provinca in Hanija

Heliopolis

Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.

Poglej Rimska provinca in Heliopolis

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Poglej Rimska provinca in Helveti

Hemimont

Hemimont (latinsko: Provincia Haemimonti, grško: ἐπαρχία Αἱμίμοντος), poznorimska iz zgodnja bizantinska provinca v severovzhodni Trakiji.

Poglej Rimska provinca in Hemimont

I. legija Adiutrix

Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.

Poglej Rimska provinca in I. legija Adiutrix

I. legija Armeniaca

Prva armenska legija (latinsko Legio prima Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in I. legija Armeniaca

III. legija Gallica

III.

Poglej Rimska provinca in III. legija Gallica

Ilirik (rimska provinca)

Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.

Poglej Rimska provinca in Ilirik (rimska provinca)

Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)

Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.

Poglej Rimska provinca in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)

Jonija

Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.

Poglej Rimska provinca in Jonija

Južna Holandija

Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.

Poglej Rimska provinca in Južna Holandija

Judeja

Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).

Poglej Rimska provinca in Judeja

Judeja (rimska provinca)

Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.

Poglej Rimska provinca in Judeja (rimska provinca)

Kaledonija

Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.

Poglej Rimska provinca in Kaledonija

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Rimska provinca in Kapadokija

Kapadokija (razločitev)

Kapadokija je lahko.

Poglej Rimska provinca in Kapadokija (razločitev)

Kapadokija (rimska provinca)

Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.

Poglej Rimska provinca in Kapadokija (rimska provinca)

Kapitolska triada

Kapitolska triada je bila skupina treh božanstev, ki so jih v antični rimski religiji častili v skupnem templju na rimskem Kapitolskem griču (latinsko Capitolium).

Poglej Rimska provinca in Kapitolska triada

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Rimska provinca in Karija

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Rimska provinca in Kilikija

Kleopatra (opera)

Kleopatra je opera v dveh dejanjih (devetih slikah) Danila Švare.

Poglej Rimska provinca in Kleopatra (opera)

Klosterneuburg

Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.

Poglej Rimska provinca in Klosterneuburg

Komagena

Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.

Poglej Rimska provinca in Komagena

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Poglej Rimska provinca in Konstanca, Nemčija

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Poglej Rimska provinca in Kordova

Korduena

Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.

Poglej Rimska provinca in Korduena

Korzika in Sardinija (rimska provinca)

Korzika in Sardinija (latinsko Corsica et Sardinia), antična rimska provinca na otokih Sardiniji in Korziki.

Poglej Rimska provinca in Korzika in Sardinija (rimska provinca)

Kosovo

Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimska provinca in Kosovo

Kosroj I.

Kovanec Kosroja I.; letnica HKY pomeni leto 428 po selevkidskem štetju, kar ustreza letu 116-117 n. št. Kosroj I. ali Oroz Partski (grško Χοσρόης), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je s krajšo prekinitvijo leta 116 vladal od leta 109 do 129 n.

Poglej Rimska provinca in Kosroj I.

Kotijske Alpe (rimska provinca)

Kotijske Alpe (latinsko, ena od treh majhnih provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo. Njeno ime se je ohranilo v imenu Kotijskih Alp. V antiki je bila provinca pomembna zaradi varovanja komunikacij preko alpskih gorskih prelazov. Na zahodu je mejila na Narbonsko Galijo, na jugu na Primorske Alpe, na vzhodu na Italijo in na severu na Peninske Alpe.

Poglej Rimska provinca in Kotijske Alpe (rimska provinca)

Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Kreta in Cirenajka (latinsko), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št..

Poglej Rimska provinca in Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Rimska provinca in Krf

Ksantos

Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.

Poglej Rimska provinca in Ksantos

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Rimska provinca in Libanon

Liguri

Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.

Poglej Rimska provinca in Liguri

Likaonija

Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.

Poglej Rimska provinca in Likaonija

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Rimska provinca in Likija

Likija in Pamfilija (rimska provinca)

Likija in Pamfilija (latinsko), provinca Rimskega cesarstva v južni Mali Aziji.

Poglej Rimska provinca in Likija in Pamfilija (rimska provinca)

Limes Arabicus

Limes Arabicus (dobesedno slovensko Arabski zid; tudi Limes Orientalis) je bila okoli 1.500 km dolg fortifikacijski sistem (limes) Rimskega imperija, ki je potekal od severne Sirije do južne Palestine (tu je bil poimenovan tudi Limes Palestiniae).

Poglej Rimska provinca in Limes Arabicus

Limes Transalutanus

Karta Dakije, na kateri je limes Transalutanus označen s prekinjeno rdečo črto Limes Transalutanus je bil utrjen obmejni obrambni sistem (limes) na zahodnem robu teleormanskih gozdov v rimski provinci Dakiji v sedanji Romuniji.

Poglej Rimska provinca in Limes Transalutanus

Lugdunska Galija

Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.

Poglej Rimska provinca in Lugdunska Galija

Lugo

za drug pomen glej Lugo, Italija Lugo (galicijsko; latinsko Lucus Augusti) je mesto na severozahodu Španije v avtonomni skupnosti Galicija in tudi glavno mesto province Lugo.

Poglej Rimska provinca in Lugo

Luzitanija

Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.

Poglej Rimska provinca in Luzitanija

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Rimska provinca in Makedonija (rimska provinca)

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Poglej Rimska provinca in Mala Armenija

Marijeve reforme

Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.

Poglej Rimska provinca in Marijeve reforme

Mark Klavdij Tacit

Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.

Poglej Rimska provinca in Mark Klavdij Tacit

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Poglej Rimska provinca in Mark Tulij Cicero

Mérida, Španija

Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.

Poglej Rimska provinca in Mérida, Španija

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Poglej Rimska provinca in Merovingi

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Poglej Rimska provinca in Mezopotamija (rimska provinca)

Miliana

Miliana (arabsko مليانة) je mesto v severni alžirski provinci Aïn Defla.

Poglej Rimska provinca in Miliana

Narbonne

Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.

Poglej Rimska provinca in Narbonne

Narbonska Galija

Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.

Poglej Rimska provinca in Narbonska Galija

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Rimska provinca in Neron

Noriška lakota

Noriška lakota (znanstveno ime Galium noricum) je vrsta kritosemenke iz družine broščevk.

Poglej Rimska provinca in Noriška lakota

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Rimska provinca in Norik (rimska provinca)

Notitia dignitatum

Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.

Poglej Rimska provinca in Notitia dignitatum

Numidija

Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.

Poglej Rimska provinca in Numidija

Orfejev spomenik

Orfejev spomenik stoji na Slovenskem trgu v mestu Ptuj.

Poglej Rimska provinca in Orfejev spomenik

Osroena

|native_name.

Poglej Rimska provinca in Osroena

Osroena (rimska provinca)

Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.

Poglej Rimska provinca in Osroena (rimska provinca)

Palestinska Sirija

Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).

Poglej Rimska provinca in Palestinska Sirija

Pamfilija

Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).

Poglej Rimska provinca in Pamfilija

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Rimska provinca in Panonija (rimska provinca)

Panonija Valerija

Panonija Valerija ali krajše Valerija (latinsko: Pannonia Valeria), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Panonija Valerija

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Rimska provinca in Panonska nižina

Pax Romana

Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.

Poglej Rimska provinca in Pax Romana

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Rimska provinca in Pécs

Peninske Alpe (rimska provinca)

Peninske ali Grajske Alpe (latinsko ali), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med Italijo in Galijo, ki jo je k cesarstvu leta 15 pr.

Poglej Rimska provinca in Peninske Alpe (rimska provinca)

Pentapolis

Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je geografska in/ali politična zveza petih mest.

Poglej Rimska provinca in Pentapolis

Perzej Makedonski

Perzej (grško, Perseus) je bil zadnji kralj (Basieus) Makedonskega kraljestva, ustanovljenega po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Rimska provinca in Perzej Makedonski

Pismo Galačanom

Pavlovo Pismo Galačanom je deveta knjiga Nove zaveze in je bilo namenjeno zgodnjekrščanskim skupnostim v Galatiji.

Poglej Rimska provinca in Pismo Galačanom

Pizidija

Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.

Poglej Rimska provinca in Pizidija

Pobrežje, Maribor

Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.

Poglej Rimska provinca in Pobrežje, Maribor

Pompej Veliki

Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.

Poglej Rimska provinca in Pompej Veliki

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Rimska provinca in Portugalska

Praeses

Praeses (množina: praesides), naziv državnega uradnika v poznem Rimskem cesarstvu, ki je opravljal naloge guvernerja province.

Poglej Rimska provinca in Praeses

Prednja Hispanija

Prednja Hispanija (latinsko: Hispania citerior), provinca Rimske republike v Hispaniji, ki je obsegala severovzhodno obalo Iberskega polotoka in dolino reke Ebro v sedanji Španiji.

Poglej Rimska provinca in Prednja Hispanija

Pretorijanska prefektura Vzhod

Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimska provinca in Pretorijanska prefektura Vzhod

Pretorijanski prefekt

Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Pretorijanski prefekt

Pretorska prefektura

dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.

Poglej Rimska provinca in Pretorska prefektura

Prevalitanija

Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.

Poglej Rimska provinca in Prevalitanija

Primorske Alpe (rimska provinca)

Primorske Alpe (latinsko), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo.

Poglej Rimska provinca in Primorske Alpe (rimska provinca)

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Poglej Rimska provinca in Principat

Privilegium maius

Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.

Poglej Rimska provinca in Privilegium maius

Promagistrat

Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.

Poglej Rimska provinca in Promagistrat

Prva judovsko-rimska vojna

Prva judovsko-rimska vojna (66-73) (hebrejsko המרד הגדול, latinsko), včasih tudi velika judovska vstaja, je bila prva od treh velikih vstaj Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu imperiju.

Poglej Rimska provinca in Prva judovsko-rimska vojna

Prva Panonija

Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.

Poglej Rimska provinca in Prva Panonija

Ptolemajda (antično mesto)

Ptolemajda (grško: Πτολεμαΐς) je bilo eno od petih mest, ki so tvorila Pentapolis na Cirenajki, druga pa so bila Kirena, Euesperida (kasneje znana kot Berenice, zdaj Bengazi), Tauhira/Teuhira (kasneje Arsinoj, in zdaj Tokra) in Apolonija zdaj Susa).

Poglej Rimska provinca in Ptolemajda (antično mesto)

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Poglej Rimska provinca in Publij Kornelij Tacit

Punske vojne

500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.

Poglej Rimska provinca in Punske vojne

Rafanija

Rafanija (Ῥαφάνεια, Rafáneia, arabsko الرفنية, al-Rafanijja, pogovorno Rafnije) je bilo rimsko mesto v rimski provinci Siria Secunda, zgrajeno v prvih stoletjih našega štetja.

Poglej Rimska provinca in Rafanija

Rennes-le-Château

Rennes-le-Château (okcitansko Rènnas del Castèl) je majhna občina, približno 5 km južno od Couiza, v departmaja Aude v Languedocu na jugu Francije.

Poglej Rimska provinca in Rennes-le-Château

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Rimska provinca in Retija

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Rimska provinca in Rimska Armenija

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Rimska provinca in Rimska Britanija

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Poglej Rimska provinca in Rimska Dakija

Rimska dioceza

Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.

Poglej Rimska provinca in Rimska dioceza

Rimski guverner

Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Rimski guverner

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Poglej Rimska provinca in Rimski konzul

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Rimska provinca in Rimski senat

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Rimska provinca in Rimsko cesarstvo

Rodopi (rimska provinca)

Rodopi (latinsko: Provincia Rhodopeia, grško: Ῥοδόπη, Ἐπαρχία Ῥοδόπης), poznorimska in zgodnjebizantinska provinca na severni obali Egejskega morja.

Poglej Rimska provinca in Rodopi (rimska provinca)

Salamis, Ciper

Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.

Poglej Rimska provinca in Salamis, Ciper

Salona

Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.

Poglej Rimska provinca in Salona

Samniti

Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.

Poglej Rimska provinca in Samniti

Sanatruk II.

Sanatruk II.

Poglej Rimska provinca in Sanatruk II.

Savska Panonija

Savska Panonija (latinsko: Pannonia Savia, Savia ali Pannonia Ripariensis), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Savska Panonija

Septimanija

Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.

Poglej Rimska provinca in Septimanija

Seznam mest v Sloveniji

Seznam mest v Sloveniji.

Poglej Rimska provinca in Seznam mest v Sloveniji

Sicilija (rimska provinca)

Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.

Poglej Rimska provinca in Sicilija (rimska provinca)

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Rimska provinca in Sirija (rimska provinca)

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Poglej Rimska provinca in Spodnja Germanija

Spodnja Panonija (rimska provinca)

Spodnja Panonija (latinsko: Pannonia Inferior), provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 103.

Poglej Rimska provinca in Spodnja Panonija (rimska provinca)

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Poglej Rimska provinca in Sremska Mitrovica

Stobi

Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.

Poglej Rimska provinca in Stobi

Sveti Pavel

Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.

Poglej Rimska provinca in Sveti Pavel

Tarakonska Hispanija

Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.

Poglej Rimska provinca in Tarakonska Hispanija

Tarz

Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس‎ Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.

Poglej Rimska provinca in Tarz

Tingiška Mavretanija

Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.

Poglej Rimska provinca in Tingiška Mavretanija

Tlos

Tlos (likijsko Tlawa) je porušeno antično likijsko naselje, zgrajeno na vrhu hriba pri sedanjem turističnem mestu Kalkan v provinci Antalya v južni Turčiji.

Poglej Rimska provinca in Tlos

Toledo

Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.

Poglej Rimska provinca in Toledo

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in Trakija (rimska provinca)

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Rimska provinca in Trier

Troada

Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Rimska provinca in Troada

Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Colonia Ulpia Traiana Augusta Dacica Sarmizegetusa, upravno središče in največje mesto v Rimski Dakiji, ki se je kasneje po 40 km oddaljeni nekdanji dačanski prestolnici preimenovala v Ulpio Traiano Sarmizegetuso.

Poglej Rimska provinca in Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Valentinijan I.

Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.

Poglej Rimska provinca in Valentinijan I.

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Poglej Rimska provinca in Velika Germanija

Veronski seznam

Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.

Poglej Rimska provinca in Veronski seznam

Via Aquitania

Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.

Poglej Rimska provinca in Via Aquitania

Via Egnatia

Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.

Poglej Rimska provinca in Via Egnatia

VII. legija Claudia

Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.

Poglej Rimska provinca in VII. legija Claudia

Viminacium

Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.

Poglej Rimska provinca in Viminacium

Vindobona

Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.

Poglej Rimska provinca in Vindobona

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Poglej Rimska provinca in Virunum

Vodna fontana

Vodna fontana je zgradba pretežno okrasne oblike, čigar namen je urejevati curke vode, ki prihajajo na dan iz naravnih ali umetnih izvirov (vodovodov).

Poglej Rimska provinca in Vodna fontana

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Rimska provinca in Vojvodina Bavarska

Volubilis

Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.

Poglej Rimska provinca in Volubilis

XX. legija Valeria Victrix

Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.

Poglej Rimska provinca in XX. legija Valeria Victrix

Zadnja Hispanija

Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).

Poglej Rimska provinca in Zadnja Hispanija

Züriško jezero

Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.

Poglej Rimska provinca in Züriško jezero

Zeloti

Zeloti so zgodovinsko socialno-politično judovsko versko eshatološko gibanje v rimski provinci Judeji.

Poglej Rimska provinca in Zeloti

Zgodovina davčne službe na Slovenskem

Upodobitev plačevanja davkov v rimskih časih (podoba je iz Metza) Zgodovina davčne službe na Slovenskem je zgodovina razvoja in delovanja davčne službe na Slovenskem od časov Rimljanov, do njene oživitve v zrelem srednjem veku in razvojem v novem veku.

Poglej Rimska provinca in Zgodovina davčne službe na Slovenskem

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Rimska provinca in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Rimska provinca in Zgodovina Slovenije

116

116 (CXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimska provinca in 116

118

118 (CXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimska provinca in 118

14 pr. n. št.

14 pr.

Poglej Rimska provinca in 14 pr. n. št.

15 pr. n. št.

15 pr.

Poglej Rimska provinca in 15 pr. n. št.

35 pr. n. št.

35 pr.

Poglej Rimska provinca in 35 pr. n. št.

58 pr. n. št.

58 pr.

Poglej Rimska provinca in 58 pr. n. št.

6

6 (VI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rimska provinca in 6

Prav tako znan kot Rimske province.

, Emilijan (rimski cesar), Emona, Evropa (razločitev), Evropa (rimska provinca), Fenicija (rimska provinca), Forum Hadriani, Frankovsko cesarstvo, Gaj Avgust Oktavijan, Galatija (rimska provinca), Gnej Domicij Corbulon, Gordijan II., Gornja Germanija, Gornja Panonija (rimska provinca), Gornjegermansko-retijski limes, Grofija Flandrija, Haag, Hafsidi, Hanija, Heliopolis, Helveti, Hemimont, I. legija Adiutrix, I. legija Armeniaca, III. legija Gallica, Ilirik (rimska provinca), Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.), Jonija, Južna Holandija, Judeja, Judeja (rimska provinca), Kaledonija, Kapadokija, Kapadokija (razločitev), Kapadokija (rimska provinca), Kapitolska triada, Karija, Kilikija, Kleopatra (opera), Klosterneuburg, Komagena, Konstanca, Nemčija, Kordova, Korduena, Korzika in Sardinija (rimska provinca), Kosovo, Kosroj I., Kotijske Alpe (rimska provinca), Kreta in Cirenajka (rimska provinca), Krf, Ksantos, Libanon, Liguri, Likaonija, Likija, Likija in Pamfilija (rimska provinca), Limes Arabicus, Limes Transalutanus, Lugdunska Galija, Lugo, Luzitanija, Makedonija (rimska provinca), Mala Armenija, Marijeve reforme, Mark Klavdij Tacit, Mark Tulij Cicero, Mérida, Španija, Merovingi, Mezopotamija (rimska provinca), Miliana, Narbonne, Narbonska Galija, Neron, Noriška lakota, Norik (rimska provinca), Notitia dignitatum, Numidija, Orfejev spomenik, Osroena, Osroena (rimska provinca), Palestinska Sirija, Pamfilija, Panonija (rimska provinca), Panonija Valerija, Panonska nižina, Pax Romana, Pécs, Peninske Alpe (rimska provinca), Pentapolis, Perzej Makedonski, Pismo Galačanom, Pizidija, Pobrežje, Maribor, Pompej Veliki, Portugalska, Praeses, Prednja Hispanija, Pretorijanska prefektura Vzhod, Pretorijanski prefekt, Pretorska prefektura, Prevalitanija, Primorske Alpe (rimska provinca), Principat, Privilegium maius, Promagistrat, Prva judovsko-rimska vojna, Prva Panonija, Ptolemajda (antično mesto), Publij Kornelij Tacit, Punske vojne, Rafanija, Rennes-le-Château, Retija, Rimska Armenija, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska dioceza, Rimski guverner, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Rodopi (rimska provinca), Salamis, Ciper, Salona, Samniti, Sanatruk II., Savska Panonija, Septimanija, Seznam mest v Sloveniji, Sicilija (rimska provinca), Sirija (rimska provinca), Spodnja Germanija, Spodnja Panonija (rimska provinca), Sremska Mitrovica, Stobi, Sveti Pavel, Tarakonska Hispanija, Tarz, Tingiška Mavretanija, Tlos, Toledo, Trakija (rimska provinca), Trier, Troada, Ulpia Traiana Sarmizegetusa, Valentinijan I., Velika Germanija, Veronski seznam, Via Aquitania, Via Egnatia, VII. legija Claudia, Viminacium, Vindobona, Virunum, Vodna fontana, Vojvodina Bavarska, Volubilis, XX. legija Valeria Victrix, Zadnja Hispanija, Züriško jezero, Zeloti, Zgodovina davčne službe na Slovenskem, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, 116, 118, 14 pr. n. št., 15 pr. n. št., 35 pr. n. št., 58 pr. n. št., 6.