Kazalo
156 odnosi: Afrodita, Akrolit, Alma mater, Amfitrita, Amor, Apolon v Vulkanovi kovačnici, Ares, Atropa, Aventinski grič, Avrora (mitologija), Četrtek, Bazilika Marije Snežne, Rim, Bizantinsko cesarstvo, Cerera (pritlikavi planet), Clyde William Tombaugh, Decij, Demetra, Deveti planet, Deviški pas, Diana, Dioklecijanovo preganjanje, Dura-Europos, Eponim, Erinije, Erinoma (luna), Eros, Etna, Etnična religija, Etruščanska mitologija, Fama, Favn, Favna (boginja), Favnov labirint, Flora, Fortuna, Furija, Galci, Gracija, Gracija (ime), Grb Občine Idrija, Harite, Hefajst, Herkul, Herkul (ozvezdje), Holokavst, Ištar, Irene, Izida, Jan (luna), Jan (mitologija), ... Razširi indeks (106 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Rimska mitologija in Afrodita
Akrolit
Doprsni kip Antinous Mondragone, akrolit kultne podobe božanskega Antinousa Konstantinova glava; bel marmor, opeka, les, pozlačen bron; Rim, Kapitolski Muzeji Akrolit (iz grških Akros.
Poglej Rimska mitologija in Akrolit
Alma mater
ZDA) Alma mater (latinsko mati rednica) je bil v antičnem Rimu vzdevek različnih boginj, kasneje, v srednjem veku pa za devico Marijo.
Poglej Rimska mitologija in Alma mater
Amfitrita
Kip Amfitrite Amfitrita je v grški mitologiji morska boginja, hči Nereja in Doris.
Poglej Rimska mitologija in Amfitrita
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Rimska mitologija in Amor
Apolon v Vulkanovi kovačnici
Apolon v Vulkanovi kovačnici, včasih imenovan tudi Vulkanova kovačnica, je oljna slika Diega Velázqueza, dokončana po njegovem prvem obisku Italije leta 1629.
Poglej Rimska mitologija in Apolon v Vulkanovi kovačnici
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Rimska mitologija in Ares
Atropa
Upodobitev Antrope Atropa je v grški mitologiji najstarejša izmed sester mojr.
Poglej Rimska mitologija in Atropa
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Rimska mitologija in Aventinski grič
Avrora (mitologija)
Francesca de Mure Aurora (tudi Avrora) je v rimski mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Rimska mitologija in Avrora (mitologija)
Četrtek
Četŕtek je dan v tednu med sredo in petkom.
Poglej Rimska mitologija in Četrtek
Bazilika Marije Snežne, Rim
Bazilika Marije Snežne (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris) je znana tudi pod imenom Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah, in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija.
Poglej Rimska mitologija in Bazilika Marije Snežne, Rim
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska mitologija in Bizantinsko cesarstvo
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in Cerera (pritlikavi planet)
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Rimska mitologija in Clyde William Tombaugh
Decij
Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.
Poglej Rimska mitologija in Decij
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Rimska mitologija in Demetra
Deveti planet
Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.
Poglej Rimska mitologija in Deveti planet
Deviški pas
Skica deviškega pasu Moški in ženski deviški pas Deviški pas (imenovan tudi Venerin ali florentinski pas) je priprava, ki so si je domislili v poznem srednjem veku, namenjena zavarovanju ženske kreposti.
Poglej Rimska mitologija in Deviški pas
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Rimska mitologija in Diana
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Poglej Rimska mitologija in Dioklecijanovo preganjanje
Dura-Europos
Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.
Poglej Rimska mitologija in Dura-Europos
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Rimska mitologija in Eponim
Erinije
Erinije Erinije (gr. Ερινύες; erinyes v pomenu grmeče) so v grški mitologiji tri boginje maščevanja, ki imajo kače namesto las, ter strupene krvave solze.
Poglej Rimska mitologija in Erinije
Erinoma (luna)
Erinoma (grško Ερινομη: Erinóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Rimska mitologija in Erinoma (luna)
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Rimska mitologija in Eros
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Rimska mitologija in Etna
Etnična religija
Etnična religija ali rodna vera je definirana z etnično omejenostjo določenega prebivalstva.
Poglej Rimska mitologija in Etnična religija
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Rimska mitologija in Etruščanska mitologija
Fama
Fama na dresdenski umetnostni akademiji Fama (lat. fāma, iz latinske besede fari - govoriti) je v rimski mitologiji boginja poosebljenega glasu, govorice, novic.
Poglej Rimska mitologija in Fama
Favn
Kip Favna Favn (italijansko Faunus) je v rimski mitologiji kralj Lacija.
Poglej Rimska mitologija in Favn
Favna (boginja)
Favna je v rimski mitologiji boginja plodnosti, polja in gozdov.
Poglej Rimska mitologija in Favna (boginja)
Favnov labirint
Favnov labirint (izviren španski naslov: El laberinto del fauno) je grozljiv fantazijski film iz leta 2006, delo režiserja Guillerma del Toro.
Poglej Rimska mitologija in Favnov labirint
Flora
Rembrandtova upodobitev, 1634 Flora je v rimski mitologiji boginja cvetja in pomladi.
Poglej Rimska mitologija in Flora
Fortuna
Albrecht Dürer ''Fortuna'' (1502) Fortuna (Fortuna; sreča, usoda) je v rimski mitologiji boginja usode, naključja, sreče in izobilja, boginja mati in zaščitnica oseb, skupnosti, krajev in dogodkov.
Poglej Rimska mitologija in Fortuna
Furija
Furiji Furije (tudi Dirae) so v rimski mitologiji boginje maščevanja.
Poglej Rimska mitologija in Furija
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Rimska mitologija in Galci
Gracija
Raffael Santi:Tri Gracije Gracije (latinsko gratie) so v rimski mitologiji skupina treh boginje ljubezni, ljubkosti in mladostne miline ter poosebitve poezije in likovne umetnosti.
Poglej Rimska mitologija in Gracija
Gracija (ime)
Gracija je žensko osebno ime.
Poglej Rimska mitologija in Gracija (ime)
Grb Občine Idrija
Grb Občine Idrija Grb Občine Idrija je enak grbu mesta Idrija.
Poglej Rimska mitologija in Grb Občine Idrija
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Rimska mitologija in Harite
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Rimska mitologija in Hefajst
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Rimska mitologija in Herkul
Herkul (ozvezdje)
Herkul je drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska mitologija in Herkul (ozvezdje)
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Rimska mitologija in Holokavst
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Rimska mitologija in Ištar
Irene
Upodobitev Irene s Plutom Irene (tudi Eirene; grško Ειρήνη) je v grški mitologiji boginja miru in zdravja.
Poglej Rimska mitologija in Irene
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Rimska mitologija in Izida
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Rimska mitologija in Jan (luna)
Jan (mitologija)
Kip Janusa iz Vatikana Jan (latinsko Ianus) je bil v rimski mitologiji bog vhodnih vrat in vhodov (ianua); pozneje tudi vsakega začetka.
Poglej Rimska mitologija in Jan (mitologija)
Januar
Januar ali prosinec je prvi mesec v gregorijanskem koledarju.
Poglej Rimska mitologija in Januar
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Rimska mitologija in Jo (luna)
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Poglej Rimska mitologija in John Russell Hind
Junij
Junij ali rožnik je šesti mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni.
Poglej Rimska mitologija in Junij
Juno (vesoljsko plovilo)
Upodobitev plovila Juno Juno je vesoljska sonda programa New Frontiers, ki ga je NASA izstrelila 5.
Poglej Rimska mitologija in Juno (vesoljsko plovilo)
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Rimska mitologija in Junona
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Rimska mitologija in Jupiter
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Rimska mitologija in Jupiter (mitologija)
Juventas
Juventas (latinsko Iuventas) je bila v rimski mitologiji boginja mladostne moči.
Poglej Rimska mitologija in Juventas
Kloto
Kip Kloto Kloto je v grški mitologiji najmlajša izmed sester mojr in prva v ciklu življenja.
Poglej Rimska mitologija in Kloto
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Rimska mitologija in Kronos
Kultna podoba
V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.
Poglej Rimska mitologija in Kultna podoba
Lavoslav Koprivšek
Lavoslav (Leopold) Koprivšek, slovenski klasični filolog, gimnazijski profesor in prevajalec, * 11. november 1839, Buče, Kozje, † 28. maj 1916, Maribor.
Poglej Rimska mitologija in Lavoslav Koprivšek
Maj
Maj ali veliki traven je peti mesec v gregorijanskem koledarju, z 31 dnevi.
Poglej Rimska mitologija in Maj
Maja
Maja je žensko osebno ime.
Poglej Rimska mitologija in Maja
Marec
Marec ali sušec (mesec z najmanjšo količino padavin) je tretji mesec v gregorijanskem koledarju.
Poglej Rimska mitologija in Marec
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Rimska mitologija in Mars
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Rimska mitologija in Mars (mitologija)
Mars (razločitev)
Mars ima danes več pomenov.
Poglej Rimska mitologija in Mars (razločitev)
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Rimska mitologija in Mehkužci
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Rimska mitologija in Merkur
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Rimska mitologija in Merkur (mitologija)
Misorij Teodozija I.
Misorij Teodozija I. je velika obredna srebrna posoda, shranjena v Real Academia de la Historia v Madridu v Španiji.
Poglej Rimska mitologija in Misorij Teodozija I.
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Poglej Rimska mitologija in Narodni muzej Alepa
Nemeza
Kip Nemezis iz Louvra Nemeza ali Nemesis (starogrško: Némesis, imenovana tudi Rhamnousia ali Rhamnusia), je v grški mitologiji boginja maščevanja, poosebljenje pravice, ki poskrbi, da vsakdo dobi, kar si je zaslužil, ko je podlegel hubrisu (aroganci pred bogovom).
Poglej Rimska mitologija in Nemeza
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Rimska mitologija in Neptun
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Rimska mitologija in Noč
Nordijska mitologija
Slikovni kamen Tjängvide z ilustracijami iz nordijske mitologije. Nordijska ali skandinavska mitologija je zbirka mitov severnogermanskih ljudstev, ki izvira iz staronordijske religije.
Poglej Rimska mitologija in Nordijska mitologija
Od povodnega moža
Od povodnega moža je slovenska ljudska pripoved, ki je izšla v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi Visoko v gorah, globoko v vodah: velikani, vile in povodni možje.
Poglej Rimska mitologija in Od povodnega moža
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Rimska mitologija in Ognjenik
Okeanide
Gustava Doréja Okeanide so bile v grški in rimski mitologiji morske nimfe.
Poglej Rimska mitologija in Okeanide
Paks (boginja)
Kip boginje Paks na vrtu Pavlovske palače v Sankt Peterburgu Rekonstruirani tempelj ''Ara Pacis Augustae'' Paks (latinsko, slovensko mir) je bila rimska boginja miru, enakovredna grški Ireni.
Poglej Rimska mitologija in Paks (boginja)
Papež Janez II.
Janez II., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 470 Rim, Lacij, Italija (Zahodnorimsko cesarstvo); † 8. maj 535 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Rimska mitologija in Papež Janez II.
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Rimska mitologija in Planet
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Rimska mitologija in Pluton
Plutos
Irene in Plut Plútos (latinsko Pluto, grško Plouton)je v grški mitologiji bog žitnih zalog in bogastva.
Poglej Rimska mitologija in Plutos
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Rimska mitologija in Poimenovanje astronomskih teles
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Rimska mitologija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Rimska mitologija in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Rimska mitologija in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Rimska mitologija in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Rimska mitologija in Pozejdon
Priap
Priap na freski v Pompejih Priap je v grški mitologiji bog plodnosti in zavetnik živine, sadnega drevja, vrtov in moških spolovil.
Poglej Rimska mitologija in Priap
Rem (luna)
Rem (mednarodno ime Remus) je notranja in manjša luna asteroida 87 Silvije v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in Rem (luna)
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimska mitologija in Rimsko cesarstvo
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Rimska mitologija in Rimsko državljanstvo
Romul (luna)
Romul (mednarodno ime Romulus) je zunanja in večja luna asteroida 87 Silvije v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in Romul (luna)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Rimska mitologija in Saturn
Saturnalije
Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.
Poglej Rimska mitologija in Saturnalije
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Rimska mitologija in Selena
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Rimska mitologija in Sojenice
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Rimska mitologija in Tihe
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Poglej Rimska mitologija in Točaj (naziv)
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej Rimska mitologija in Torek
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Poglej Rimska mitologija in Triton (mitologija)
Ugrabitev Sabink
Ugrabitev Sabink, včasih imenovano tudi kot Posilstvo Sabink, je bil v rimski mitologiji incident, v katerem so rimski moški množično ugrabljali mlade ženske iz drugih mest v regiji.
Poglej Rimska mitologija in Ugrabitev Sabink
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Rimska mitologija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Rimska mitologija in Ustanovitev Rima
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Rimska mitologija in Venera
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Rimska mitologija in Venera (mitologija)
Venera (razločitev)
Venera je lahko.
Poglej Rimska mitologija in Venera (razločitev)
Vestalke
Vestalka, slika rimskega kipa Vestalke so bile svečenice rimske boginje Veste.
Poglej Rimska mitologija in Vestalke
Votivni dar
Votivni dar je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem kraju v verske namene.
Poglej Rimska mitologija in Votivni dar
Vulcano
Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.
Poglej Rimska mitologija in Vulcano
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Poglej Rimska mitologija in Vulkan (domnevni planet)
Vulkan (mitologija)
Kip Vulkana Vulkan je bog ognja v rimski mitologiji.
Poglej Rimska mitologija in Vulkan (mitologija)
Zbirni center (film)
Zbirni center (Sabirni centar) je jugoslovanski fantazijski komično-dramski film iz leta 1989, ki ga je režiral Goran Marković in zanj napisal scenarij skupaj z Dušanom Kovačevićem, na katerega istoimenski igri iz leta 1982 temelji.
Poglej Rimska mitologija in Zbirni center (film)
Zefir
Zefir in Hijacint (ca. 490–480 n. št.) Zefir in Flora (William Adolphe Bouguereau, 1875). Zefir (starogrško Ζέφυρος, tisti, ki prihaja z gore) je eden od Anemojev, božanstev vetra iz grške mitologije, poosebljenje (blagega) zahodnega vetra.
Poglej Rimska mitologija in Zefir
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Rimska mitologija in Zevs
1. pismo Tesaloničanom
Prvo pismo Tesaloničanom je najstarejše pismo apostola Pavla in hkrati najzgodnejši krščanski spis Nove zaveze.
Poglej Rimska mitologija in 1. pismo Tesaloničanom
107 Kamila
107 Kamila (mednarodno ime 107 Camilla) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 107 Kamila
109 Felicita
109 Felicita (mednarodno ime 109 Felicitas) je velik in temen asteroid tipa GC (kombinacija G in C po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 109 Felicita
12 Viktorija
12 Viktorija (mednarodno ime 12 Victoria) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 12 Viktorija
144 Vibilija
144 Vibilija (mednarodno ime 144 Vibilia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 144 Vibilija
145 Adeona
145 Adeona (mednarodno ime je tudi 145 Adeona) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 145 Adeona
146 Lucina
146 Lucina (mednarodno ime je tudi 146 Lucina) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 146 Lucina
151 Abundancija
151 Abundancija (mednarodno ime 151 Abundantia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 151 Abundancija
184 Dejopeja
184 Dejopeja (mednarodno ime je tudi 184 Dejopeja) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 184 Dejopeja
19 Fortuna
19 Fortuna (latinsko Fortūna) je izredno velik asteroid tipa G, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 19 Fortuna
2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
2.
Poglej Rimska mitologija in 2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
206 Hersilija
206 Hersilija (mednarodno ime 206 Hersilia) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 206 Hersilija
2063 Bakhus
2063 Bakhus (mednarodno ime je 2063 Bacchus) je asteroid tipa Q v glavnem asteroidnem pasu. Pripada apolonskim asteroidom.
Poglej Rimska mitologija in 2063 Bakhus
26 Proserpina
26 Proserpina (latinsko Proserpina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 26 Proserpina
269 Justicija
269 Justicija (mednarodno ime 269 Justitia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 269 Justicija
28 Belona
28 Belona (mednarodno ime 28 Bellona, latinsko Bellōna) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 28 Belona
3 Juno
3 Juno (mednarodno ime je tudi 3 Juno) je tretji odkriti asteroid in eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Rimska mitologija in 3 Juno
3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
3.
Poglej Rimska mitologija in 3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
32 Pomona
32 Pomona (latinsko Pōmōna) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 32 Pomona
37 Fides
37 Fides (mednarodno ime je tudi 37 Fides) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 37 Fides
39 Leticija
39 Leticija (mednarodno ime 39 Laetitia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 39 Leticija
408 Fama
408 Fama (mednarodno ime je 408 Fama) je asteroid v asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 408 Fama
410 Klorida
410 Klorida (mednarodno ime 410 Chloris,: Kloris) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 410 Klorida
424 Gracija
424 Gracija (mednarodno ime je 424 Gratia) je asteroid v asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 424 Gracija
446 Eternitas
446 Eternitas (mednarodno ime 446 Aeternitas) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 446 Eternitas
49 Pales
49 Pales (mednarodno ime je tudi 49 Pales) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 49 Pales
490 Veritas
490 Veritas (mednarodno ime je tudi 490 Veritas) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 490 Veritas
58 Konkordija
58 Konkordija (mednarodno ime 58 Concordia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 58 Konkordija
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 6 Heba
72 Feronija
72 Feronija (mednarodno ime 72 Feronia) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 72 Feronija
78 Diana
78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 78 Diana
8 Flora
8 Flora je velik in svetel asteroid v asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 8 Flora
87 Silvija
87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 87 Silvija
88 Tisba
86 Tisba (mednarodno ime 88 Thisbe) je velik asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 88 Tisba
90482 Ork
90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 90482 Ork
93 Minerva
93 Minerva (mednarodno ime je tudi 93 Minerva) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 93 Minerva
94 Avrora
94 Aurora (mednarodno ime je tudi 94 Aurora) je zelo temen in velik asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Rimska mitologija in 94 Avrora
Prav tako znan kot Rimski bogovi, Rimsko bajeslovje, Rimsko mnogoboštvo.