Kazalo
25 odnosi: Avrelijanova Dakija, Dakija (razločitev), Dardanija, Dieceza Vzhod, Dioceza Panonija, Dioceza Trakija, Dux, Hispanija, Konstantinopel, Luzitanija, Norik (rimska provinca), Osroena (rimska provinca), Pretorijanski prefekt, Pretorska prefektura, Pretorska prefektura Ilirik, Pretorska prefektura Italija, Prevalitanija, Rimska Britanija, Rimska Italija, Rimska provinca, Rimski guverner, Tarraco, Valens, Valentinijan I., Veronski seznam.
Avrelijanova Dakija
Avrelijanova Dakija (latinsko), provinca poznega Rimskega cesarstva, ki jo je ustanovil cesar Avrelijan (vladal 270–275) po umiku iz Dakije na desni breg Donave leta 271.
Poglej Rimska dioceza in Avrelijanova Dakija
Dakija (razločitev)
Dakija je lahko.
Poglej Rimska dioceza in Dakija (razločitev)
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Rimska dioceza in Dardanija
Dieceza Vzhod
Dieceza Vzhod (latinsko, grško, Dioíkesis Eóa) je bila dieceza poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala rimske province zahodnega Srednjega vzhoda med Sredozemskim morjem in Mezopotamijo.
Poglej Rimska dioceza in Dieceza Vzhod
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska dioceza in Dioceza Panonija
Dioceza Trakija
Dioceza Trakija (latinsko: Dioecesis Thraciae, grško: Διοίκησις Θράκης), dioceza poznega Rimskega cesarstva na vzhodnem Balkanskem polotoku, ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne Romunije, osrednje in vzhodne Bolgarije ter grško in turško Trakijo.
Poglej Rimska dioceza in Dioceza Trakija
Dux
Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).
Poglej Rimska dioceza in Dux
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Rimska dioceza in Hispanija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Rimska dioceza in Konstantinopel
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Rimska dioceza in Luzitanija
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Rimska dioceza in Norik (rimska provinca)
Osroena (rimska provinca)
Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.
Poglej Rimska dioceza in Osroena (rimska provinca)
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska dioceza in Pretorijanski prefekt
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Rimska dioceza in Pretorska prefektura
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Rimska dioceza in Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Rimska dioceza in Pretorska prefektura Italija
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Poglej Rimska dioceza in Prevalitanija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Rimska dioceza in Rimska Britanija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Rimska dioceza in Rimska Italija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Rimska dioceza in Rimska provinca
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska dioceza in Rimski guverner
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Rimska dioceza in Tarraco
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Rimska dioceza in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Rimska dioceza in Valentinijan I.
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Rimska dioceza in Veronski seznam