Kazalo
70 odnosi: Afrika (rimska provinca), Ajdovščina, Ambari, Ambroni, Avgustaion v Konstantinoplu, Bitka pri Kanah, Bitka pri Savi (388), Cisalpska Galija, Claustra Alpium Iuliarum, Codogno, Commentarii de bello Gallico, Didij Julijan, Emilijan (rimski cesar), Emona, Flavij Bauton, Florijan (rimski cesar), Galien, Goti, Gracijan (rimski cesar), Hasdrubal Barka, Heruli, Honorij (rimski cesar), III. legija Gallica, Jutungi, Kastrum, Katvalda, Kelti, Konstancij Gal, Kotijske Alpe (rimska provinca), Kvintil (rimski cesar), Langobardski limes, Latinske pravice, Leto štirih cesarjev, Liguri, Magn Maksim, Marcijan, Mark Klavdij Tacit, Marobod, Masili, Mediolanum, Norik (rimska provinca), Obzidje, Palmirsko cesarstvo, Pertinaks, Pizidija, Pretorijanski prefekt, Principat, Promagistrat, Pupien, Raša (reka), ... Razširi indeks (20 več) »
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Rimska Italija in Afrika (rimska provinca)
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Rimska Italija in Ajdovščina
Ambari
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Ambarski zlatnik iz 5.-1. stoletja pr. n. št. Ambari, galsko pleme.
Poglej Rimska Italija in Ambari
Ambroni
12px porazi Ambroni, pripadniki plemenske zveze v antični Germaniji, ki so se v poznem 2.
Poglej Rimska Italija in Ambroni
Avgustaion v Konstantinoplu
Shema središča Konstantinopla Avgustaion v Konstantinoplu (današnji Istanbul) je bil glavni javni trg v antičnem mestu.
Poglej Rimska Italija in Avgustaion v Konstantinoplu
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Rimska Italija in Bitka pri Kanah
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Rimska Italija in Bitka pri Savi (388)
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Rimska Italija in Cisalpska Galija
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Rimska Italija in Claustra Alpium Iuliarum
Codogno
Codogno (tudi Cudógn) je mesto v Lombardiji.
Poglej Rimska Italija in Codogno
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Poglej Rimska Italija in Commentarii de bello Gallico
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Rimska Italija in Didij Julijan
Emilijan (rimski cesar)
Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.
Poglej Rimska Italija in Emilijan (rimski cesar)
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Rimska Italija in Emona
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Rimska Italija in Flavij Bauton
Florijan (rimski cesar)
Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.
Poglej Rimska Italija in Florijan (rimski cesar)
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Rimska Italija in Galien
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Rimska Italija in Goti
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Rimska Italija in Gracijan (rimski cesar)
Hasdrubal Barka
Hasdrubal Barka (punsko 𐤏𐤆𐤓𐤁𐤏𐤋, ʿAzrubaʿal), sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala in Magoja Barke, je bil kartažanski general v drugi punski vojni, * 245 pr. n. št., Kartagina, † 22. junij 207 pr. n. št., reka Metauro, Rimska Italija.
Poglej Rimska Italija in Hasdrubal Barka
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Rimska Italija in Heruli
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Rimska Italija in Honorij (rimski cesar)
III. legija Gallica
III.
Poglej Rimska Italija in III. legija Gallica
Jutungi
Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.
Poglej Rimska Italija in Jutungi
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Rimska Italija in Kastrum
Katvalda
Germanska ljudstva okoli leta 50 n. št. Katvalda je bil izgnani markomanski plemič, ki je leta 18 n. št.
Poglej Rimska Italija in Katvalda
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Rimska Italija in Kelti
Konstancij Gal
Flavij Klavdij Konstancij Gal (latinsko) je bil od leta 351 do 354 sovladar nižjega ranga (''cezar'') vzhodnorimskega cesarja Konstancija II..
Poglej Rimska Italija in Konstancij Gal
Kotijske Alpe (rimska provinca)
Kotijske Alpe (latinsko, ena od treh majhnih provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo. Njeno ime se je ohranilo v imenu Kotijskih Alp. V antiki je bila provinca pomembna zaradi varovanja komunikacij preko alpskih gorskih prelazov. Na zahodu je mejila na Narbonsko Galijo, na jugu na Primorske Alpe, na vzhodu na Italijo in na severu na Peninske Alpe.
Poglej Rimska Italija in Kotijske Alpe (rimska provinca)
Kvintil (rimski cesar)
Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.
Poglej Rimska Italija in Kvintil (rimski cesar)
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Rimska Italija in Langobardski limes
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Rimska Italija in Latinske pravice
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Rimska Italija in Leto štirih cesarjev
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Rimska Italija in Liguri
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Rimska Italija in Magn Maksim
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Rimska Italija in Marcijan
Mark Klavdij Tacit
Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.
Poglej Rimska Italija in Mark Klavdij Tacit
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Rimska Italija in Marobod
Masili
Karta Numidije okoli leta 220 pr. n. št. Masili ali Mesuli (grško: Μασσύλιοι, latinsko: Massyli), plemenska zveza iz vzhodne Numidije, ki je nastala v 4.
Poglej Rimska Italija in Masili
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Rimska Italija in Mediolanum
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Rimska Italija in Norik (rimska provinca)
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Rimska Italija in Obzidje
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Poglej Rimska Italija in Palmirsko cesarstvo
Pertinaks
Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.
Poglej Rimska Italija in Pertinaks
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Rimska Italija in Pizidija
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska Italija in Pretorijanski prefekt
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Rimska Italija in Principat
Promagistrat
Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.
Poglej Rimska Italija in Promagistrat
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Poglej Rimska Italija in Pupien
Raša (reka)
Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.
Poglej Rimska Italija in Raša (reka)
Regije Rimskega cesarstva
Regije Apeninskega polotoka za časa Avgusta Okoli leta 7 našega štetja je rimski cesar Avgust razdelil ozemlje Apeninskega polotoka na 11 regij (latinsko regio, v množini regiones).
Poglej Rimska Italija in Regije Rimskega cesarstva
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska Italija in Rimski guverner
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimska Italija in Rimsko cesarstvo
Samnij
Zemljevid staroveškega Samnija Samnij (oskansko Safinim, latinsko, italijansko Sannio) je bila staroveška regija v južni Italiji, naseljena s Samniti.
Poglej Rimska Italija in Samnij
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Rimska Italija in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Rimska Italija in Seznam rimskih uzurpatorjev
Sisebut
Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.
Poglej Rimska Italija in Sisebut
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Rimska Italija in Tarraco
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Rimska Italija in Tervingi
Trebonijan Gal
Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.
Poglej Rimska Italija in Trebonijan Gal
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Rimska Italija in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Rimska Italija in Valentinijan II.
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Poglej Rimska Italija in VII. legija Gemina
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Rimska Italija in Vizigoti
Voluzijan
Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.
Poglej Rimska Italija in Voluzijan
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Rimska Italija in XIII. legija Gemina
Zavezniška vojna
Zavezniška vojna, imenovana tudi italska vojna (bellum Italicum) ali marsijska vojna (bellum Marsicum), je potekala med letoma 91 in 88 pr. n. št. med Rimsko republiko in več njenimi avtonomnimi zavezniki (socii) v Italiji.
Poglej Rimska Italija in Zavezniška vojna
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Rimska Italija in Zenobija
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Rimska Italija in Zgodovina Slovenije
39 pr. n. št.
39 pr.
Poglej Rimska Italija in 39 pr. n. št.
Prav tako znan kot Italia, Italija (rimska provinca), Regio X Venetia et Histria.