Kazalo
21 odnosi: Afriška velika jezera, Ščitasti vulkan, Bajkalsko jezero, Beşparmak, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Geografija Jordanije, Geografija Madagaskarja, Geografija Nikaragve, Jezero Manyara, Kontinentalna skorja, Milet, Mrtvo morje, Narodni park jezera Manyara, Priena, Srednjeatlantski hrbet, Srednjeoceanski hrbet, Tanganjiško jezero, Tektonski jarek, Veld, Veliki rob, Južna Afrika, Zgornja dolina Rena.
Afriška velika jezera
Zemljevid sistema jezer v Velikem tektonskem jarku Afriška velika jezera (svahili Maziwa Makuu, jezik kinyarwanda Ibiyaga bigari) je niz jezer, ki ležijo v Velikem tektonskem jarku in njegovi okolici, v t. i. regiji velikih jezer.
Poglej Riftna dolina in Afriška velika jezera
Ščitasti vulkan
Ščitasti vulkan je vrsta vulkana, imenovanega po nizkem profilu, ki spominja na bojevniški ščit, ki leži na tleh.
Poglej Riftna dolina in Ščitasti vulkan
Bajkalsko jezero
Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Poglej Riftna dolina in Bajkalsko jezero
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Riftna dolina in Beşparmak
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Riftna dolina in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Geografija Jordanije
Jordanija geografsko leži v jugozahodni Aziji, južno od Sirije, zahodno od Iraka, severozahodno od Saudove Arabije ter vzhodno od Izraela in Zahodnega brega; politično se to območje imenuje tako Zahodni kot tudi Srednji ali Bližnji vzhod.
Poglej Riftna dolina in Geografija Jordanije
Geografija Madagaskarja
Madagaskar je velik otok v Indijskem oceanu ob vzhodni obali južne Afrike, vzhodno od Mozambika.
Poglej Riftna dolina in Geografija Madagaskarja
Geografija Nikaragve
Nikaragva (uradno Republika Nikaragva República de Nicaragua.) je država v Srednji Ameriki, ki meji na Karibsko morje in severni Tihi ocean, med Kostariko in Hondurasom.
Poglej Riftna dolina in Geografija Nikaragve
Jezero Manyara
Jezero Manyara je jezero v okrožju Monduli v regiji Aruša v Tanzaniji in je po površini sedmo največje jezero Tanzanije s površino 470 kvadratnih kilometrov.
Poglej Riftna dolina in Jezero Manyara
Kontinentalna skorja
Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police.
Poglej Riftna dolina in Kontinentalna skorja
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Riftna dolina in Milet
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Poglej Riftna dolina in Mrtvo morje
Narodni park jezera Manyara
Narodni park Jezero Manyara je zavarovano območje v tanzanijskih regijah Aruša in Manyara, med jezerom Manyara in delom Velikega tektonska jarka, podaljšku Velike riftne doline.
Poglej Riftna dolina in Narodni park jezera Manyara
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Riftna dolina in Priena
Srednjeatlantski hrbet
Srednjeatlantski hrbet je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki je na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.
Poglej Riftna dolina in Srednjeatlantski hrbet
Srednjeoceanski hrbet
Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.
Poglej Riftna dolina in Srednjeoceanski hrbet
Tanganjiško jezero
Tanganjíško jézero je veliko podolgovato sladkovodno jezero v zahodnem delu Srednje Afrike (3° 20' do 8° 48' južno in 29° 5' do 31° 15' vzhodno).
Poglej Riftna dolina in Tanganjiško jezero
Tektonski jarek
V geologiji je tektonski jarek (angl. trench ali nemško graben) dolga in sorazmerno ozka depresija dela zemlje, ki nastane s spuščanjem dela zemeljske skorje med dvema ali več prelomi.
Poglej Riftna dolina in Tektonski jarek
Veld
Veld, tudi veldt (/vɛlt/ ali /fɛlt/), je vrsta široke odprte ravninske krajine v Južni Afriki, ravno območje je pokrito s travo ali nizkim grmičevjem, zlasti v državah Republika Južna Afrika, Lesoto, Esvatini, Zimbabve, Bocvana in Namibija.
Poglej Riftna dolina in Veld
Veliki rob, Južna Afrika
Veliki rob je strm rob, ki obroblja Osrednjo južnoafriško planoto Atlas of Southern Africa.
Poglej Riftna dolina in Veliki rob, Južna Afrika
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Riftna dolina in Zgornja dolina Rena