Kazalo
170 odnosi: Agneza Antioška, Aleksander Fredro, Alexander Bach, Alexanderplatz, Alojz Dobravec, Alojzij Peterlin (pasar), Anastazija Zichy, Anton Alexander von Auersperg, Anton Edvard Zhishman, Anton Ferlinz, Anton Fister, Anton Mažgon, Arad, Arhivarstvo na Slovenskem, Arthur de Gobineau, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrski kompromis, Štefan Kočevar, Železniška proga čez Semmering, Črta iz življenja političnega agitatorja, Bad Kleinkirchheim, Barbizonska šola, Beneški plebiscit, Buddenbrookovi, Carlo Porenta, Charles Baudelaire, Cillier Wochenblatt, Domovinske pesmi, Družba slovenskih gledaliških diletantov, Dunajski kongres, Elizabetina otroška bolnišnica, Feljtonski roman, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Fidelis Terpinc, Fjodor Dostojevski, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franc Ksaver Lušin, Franc Miklošič, Franc Wiesthaler, France Prešeren, Francesco de Vico, Frankfurtski parlament, Friderik VII. Danski, Friedrich Hebbel, George Eliot, George Sand, Germanski narodni muzej, Nürnberg, Gibanje Zedinjena Slovenija, Glagolica, ... Razširi indeks (120 več) »
Agneza Antioška
Agneza Antioška ali Agneza Châtillonska, je bila prva žena grskega kralja Béle III. in od leta 1172 do 1184 ogrska kraljica, * 1154, Antiohija, † 1184, Székesfehérvár.
Poglej Revolucije leta 1848 in Agneza Antioška
Aleksander Fredro
Aleksander Fredro, poljski romantični dramatik, * 20. junij 1793, Jarosław, Poljska, † 15. julij 1876, Lvov.
Poglej Revolucije leta 1848 in Aleksander Fredro
Alexander Bach
Baron Alexander Bach (nemško Alexander Freiherr von Bach), avstrijski politik, * 4. januar 1813, Loosdorf, Avstrijsko cesarstvo, † 12. november 1893, Schöngrabern, Spodnja Avstrija, Avstro-Ogrska.
Poglej Revolucije leta 1848 in Alexander Bach
Alexanderplatz
Alexanderplatz Aleksandrov trg) je velik javni trg in prometno središče v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu. Trg je poimenovan po ruskem carju Aleksandru I., kar označuje tudi večjo sosesko, ki se razteza od Mollstraße na severovzhodu do Spandauer Straße in Rotes Rathaus na jugozahodu.
Poglej Revolucije leta 1848 in Alexanderplatz
Alojz Dobravec
Alojz Dobravec (Dobrauz) vitez Saldapenna, slovenski novinar, diplomat in publicist, * 2. junij 1811, Trst, † 18. januar 1871, Pariz.
Poglej Revolucije leta 1848 in Alojz Dobravec
Alojzij Peterlin (pasar)
Alojzij Peterlin slovenski pasar, * 27. junij 1829, Kamnik, † 28. november 1908, Kamnik.
Poglej Revolucije leta 1848 in Alojzij Peterlin (pasar)
Anastazija Zichy
Anastazija Zichy, tudi Asta Zičijeva ali kar Asta, (rojena kot Anastazija Avgusta pl. Zichy) je bila članica ogrske plemiške družine Zičijevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v tej deželi. Bila je močna zlasti v novem veku, kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov.
Poglej Revolucije leta 1848 in Anastazija Zichy
Anton Alexander von Auersperg
Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.
Poglej Revolucije leta 1848 in Anton Alexander von Auersperg
Anton Edvard Zhishman
Anton Edvard Zhishman (tudi Anton Edvard Čižman), slovenski pravnik, geograf in potopisec, * 12. junij 1821, Ljubljana, † 8. februar 1874, Trst.
Poglej Revolucije leta 1848 in Anton Edvard Zhishman
Anton Ferlinz
Anton Ferlinz, slovenski knjigarnar in knjigovez, * 12. maj 1795, Maribor, † 30. junij 1883, Maribor.
Poglej Revolucije leta 1848 in Anton Ferlinz
Anton Fister
Anton Fister (tudi Anton Füster), slovenski duhovnik, politični aktivist in pedagog, * 5. januar 1808, Radovljica, Slovenija, † 12. marec 1881, Dunaj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Anton Fister
Anton Mažgon
Anton Mažgon, slovenski pravnik, * 15. maj 1812, Jelični Vrh, † 24. avgust, 1849, Ljubljana.
Poglej Revolucije leta 1848 in Anton Mažgon
Arad
Arad je mesto v istoimenskem okrožju v zahodni Romuniji.
Poglej Revolucije leta 1848 in Arad
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Revolucije leta 1848 in Arhivarstvo na Slovenskem
Arthur de Gobineau
Joseph Arthur de Gobineau (ʒozɛf aʁtyʁ də ɡɔbino), francoski aristokrat, najbolj znan po utemeljitvi teorije o arijski nadrasi, ? 14. junij 1816, Ville-d'Avray, Hauts-de-Seine, Francija, † 13.oktober 1882.
Poglej Revolucije leta 1848 in Arthur de Gobineau
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Revolucije leta 1848 in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Revolucije leta 1848 in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrski kompromis
Avstro-Ogrski kompromis (nemško Ausgleich, madžarsko Kiegyezés), sklenjen leta 1867, je vzpostavil dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo.
Poglej Revolucije leta 1848 in Avstro-Ogrski kompromis
Štefan Kočevar
Štefan Kočevar, slovenski zdravnik in politik, * 14. avgust 1808, Središče ob Dravi, † 22. februar 1883, Celje.
Poglej Revolucije leta 1848 in Štefan Kočevar
Železniška proga čez Semmering
Železniška proga čez Semmering (nemško Semmeringbahn) v Avstriji, ki se začne pri Gloggnitzu in vodi čez Semmering do Mürzzuschlaga, je bila prva gorska železnica v Evropi, zgrajena s standardno tirno širino.
Poglej Revolucije leta 1848 in Železniška proga čez Semmering
Črta iz življenja političnega agitatorja
Črta iz življenja političnega agitatorja je krajše prozno delo Josipa Jurčiča.
Poglej Revolucije leta 1848 in Črta iz življenja političnega agitatorja
Bad Kleinkirchheim
Bad Kleinkirchheim je občina in istoimensko naselje v okraju Špital ob Dravi v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Revolucije leta 1848 in Bad Kleinkirchheim
Barbizonska šola
Barbizonska šola je bila del umetniškega gibanja proti realizmu v umetnosti, ki je nastal v kontekstu prevladujočega takratnega romantičnega gibanja.
Poglej Revolucije leta 1848 in Barbizonska šola
Beneški plebiscit
Benéški plebiscít, uradno znan tudi kot plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove, je bil plebiscit, ki je potekal v nedeljo, 21.
Poglej Revolucije leta 1848 in Beneški plebiscit
Buddenbrookovi
Buddenbrookovi (v izvirniku) je nemški roman, ki ga je leta 1901 napisal Thomas Mann.
Poglej Revolucije leta 1848 in Buddenbrookovi
Carlo Porenta
Carlo Porenta, slovenski pravnik in politik, * 17. januar 1814, Trst, † 31. januar 1898, Trst.
Poglej Revolucije leta 1848 in Carlo Porenta
Charles Baudelaire
Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.
Poglej Revolucije leta 1848 in Charles Baudelaire
Cillier Wochenblatt
Cillier Wochenblatt je bil časopis v nemšken jeziku, ki je pričel izhajajati leta 1848 v Celju.
Poglej Revolucije leta 1848 in Cillier Wochenblatt
Domovinske pesmi
Domovinske ali patriotske pesmi (latinsko patria – domovina), so pesmi, ki opevajo lepoto domače zemlje, ljubezen do rodnega kraja, domovine in države ter spremljajo pomembne narodove zgodovinske dogodke: njegova ponižanja, zasužnjenje in poraze; njegove napore in zmage.
Poglej Revolucije leta 1848 in Domovinske pesmi
Družba slovenskih gledaliških diletantov
Družba slovenskih gledaliških diletantov je bilo slovensko gledališko društvo ustanovljeno v Celju.
Poglej Revolucije leta 1848 in Družba slovenskih gledaliških diletantov
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Revolucije leta 1848 in Dunajski kongres
Elizabetina otroška bolnišnica
Elizabetina otroška bolnišnica, tudi Bolnica kraljice Elizabete in Elizabetinum, je bila zasebna pediatrična bolnišnica v Ljubljani, prva tovrstna ustanova na Slovenskem.
Poglej Revolucije leta 1848 in Elizabetina otroška bolnišnica
Feljtonski roman
Prvi slovenski feljtonski roman Ivan Erazem Tatenbah Josipa Jurčiča, Slovenski narod 1873 Josip Jurčič Feljtonski roman (tudi feljtonistični, podlistkarski, časnikarski roman ipd.) je roman, objavljen v nadaljevanjih pod črto na dnu strani dnevnoinformativnega tiska, tj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Feljtonski roman
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Fidelis Terpinc
Fidelis Terpinc, slovenski industrialec, politik in mecen, * 24. april 1799, Kranj, Habsburška monarhija, † 15. februar 1875, Ljubljana, Avstro-Ogrska.
Poglej Revolucije leta 1848 in Fidelis Terpinc
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Revolucije leta 1848 in Fjodor Dostojevski
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Revolucije leta 1848 in Franc Ksaver Lušin
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Revolucije leta 1848 in Franc Miklošič
Franc Wiesthaler
Franc Wiesthaler tudi Franz Wiesthaler (vístáler), slovenski časnikar in politik delujoč v Mariboru, * 25. december 1825, Maribor, † 22. oktober 1890, Maribor.
Poglej Revolucije leta 1848 in Franc Wiesthaler
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Revolucije leta 1848 in France Prešeren
Francesco de Vico
Francesco de Vico, italijanski astronom, * 19. maj 1805, Nacerata, Italija, † 15. november 1848, London.
Poglej Revolucije leta 1848 in Francesco de Vico
Frankfurtski parlament
Frankfurtski parlament (Frankfurter Nationalversammlung, dobesedno Frankfurtski državni zbor) je bil prvi svobodno izvoljeni parlament vseh nemških dežel, vključno z nemško naseljenimi območji Avstro-Ogrske, izvoljen 1. maja 1848.
Poglej Revolucije leta 1848 in Frankfurtski parlament
Friderik VII. Danski
Friderik VII.
Poglej Revolucije leta 1848 in Friderik VII. Danski
Friedrich Hebbel
Christian Friedrich Hebbel (psevdomin Dr. J. F. Franz), * 18. marec 1813, Wesselburn, Dithmarschen, Nemčija, † 13. december 1863, Dunaj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Friedrich Hebbel
George Eliot
Mary Ann Evans (tudi Mary Anne Evans ali Marian Evans, znana pod psevdonimom George Eliot), angleška pisateljica, * 22. november 1819, Nuneaton, grofija Warwickshire, Anglija, † 22. december 1880, Chelsea, London, Anglija.
Poglej Revolucije leta 1848 in George Eliot
George Sand
Amantine Lucile Aurore Dudevant (rojena Dupin), francoska romantična pisateljica, znana pod psevdonimom George Sand, * 1. julij 1804, Pariz, † 8. junij 1876, Nohant, Francija.
Poglej Revolucije leta 1848 in George Sand
Germanski narodni muzej, Nürnberg
Germanski narodni muzej (nemško Germanisches Nationalmuseum) je muzej v Nürnbergu v Nemčiji. Ustanovljen je bil leta 1852, v njem je velika zbirka predmetov, povezanih z nemško kulturo in umetnostjo od prazgodovine do danes. Je največji nemški muzej kulturne zgodovine. Od celotne zbirke z 1,3 milijona predmetov (skupaj s knjižnico in oddelkom za tisk in risbe) je razstavljenih približno 25.000.
Poglej Revolucije leta 1848 in Germanski narodni muzej, Nürnberg
Gibanje Zedinjena Slovenija
Gibanje Zedinjena Slovenija (kratica ZSi) je slovenska izvenparlamentarna politična stranka s sedežem v Mariboru.
Poglej Revolucije leta 1848 in Gibanje Zedinjena Slovenija
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Revolucije leta 1848 in Glagolica
Glavni trg, Krakov
Glavni trg (poljsko Rynek Główny) v starem mestnem jedru Krakova je glavni mestni prostor v središču mesta.
Poglej Revolucije leta 1848 in Glavni trg, Krakov
Gorica, Puconci
Górica je gručasta in deloma obcestna vas v Občini Puconci, ter sedež Krajevne skupnosti Gorica.
Poglej Revolucije leta 1848 in Gorica, Puconci
Hajduk
Hajduk, 1703 Slika Hajduka-Veljka pomembnega Srbskega izobčenca, ki se je boril proti okupaciji Otomanov v prvi polovici 19.stoletja. Hajduk je vrsta neregularnega vojaka pehote, ki jo najdemo v Srednji Evropi in delih Jugovzhodne Evrope od začetka 17.
Poglej Revolucije leta 1848 in Hajduk
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Revolucije leta 1848 in Hohenzollerji
Il Canto degli Italiani
Pesem Il Canto degli Italiani (Pesem Italijanov), splošno znana kot Inno di Mameli ('Mamelijeva himna), popularno imenovana tudi Fratelli d'Italia (Bratje Italije), je državna himna Republike Italije.
Poglej Revolucije leta 1848 in Il Canto degli Italiani
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Revolucije leta 1848 in Italija
Italijanske vojne za neodvisnost
Italijanske vojne za neodvisnost je skupno ime za revolucionarna gibanja in oborožene spopade, ki so se v okviru pomladi narodov leta 1848 odvijali na severnih ozemljih Apeninskega polotoka in ki so privedli do zedinjenja Italije leta 1861.
Poglej Revolucije leta 1848 in Italijanske vojne za neodvisnost
Italijanski vstop v prvo svetovno vojno
Italija je v prvo svetovno vojno vstopila 23.
Poglej Revolucije leta 1848 in Italijanski vstop v prvo svetovno vojno
Ivan Berke
Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ivan Berke
Ivan Fjodorovič Paskevič
Grof Ivan Fjodorovič Paskevič (Иван Фёдорович Паскевич), ruski general ukrajinskega rodu, * 1782, † 1856.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ivan Fjodorovič Paskevič
Janez Bučar
Janez Bučar, slovenski pravnik, politik in narodni delavec, * (?) 1822, Ljubljana, † 27. februar 1859, Postojna.
Poglej Revolucije leta 1848 in Janez Bučar
Jernej Selak
Jernej Selak, slovenski pravnik, politični in upravni uradnik, * 17. avgust 1789, Jarčja Dolina, † 3. september 1866, Trst.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jernej Selak
Jernej Uršič
Jernej Uršič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 23. avgust 1784, Idrija, † 30. avgust 1860, Kamna Gorica.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jernej Uršič
Jožef Berke
Jožef Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Jozsef, nemško Jozsef Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski odvetnik, veleposestnik, politik, plemič, sodniški prisednik, predsednik Murskosoboške hranilnice *19. marec 1817, Križevci, † 1.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jožef Berke
Jožef Mihalovič
Jožef Mihalovič, József Mihalovics (tudi Mihalovits ali Mihalovich), Josip Mihalović, madžarski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 16. januar 1814, Torda, Avstrijsko cesarstvo; † 19. februar 1891, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška).
Poglej Revolucije leta 1848 in Jožef Mihalovič
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Revolucije leta 1848 in Jožef Stefan
Jožefina Leuchtenberška
Jožefina Leuchtenberška ali Jožefina de Beauharnais (polno ime Joséphine Maximilienne Eugénie Napoléone), kraljica Švedske, * 14. marec 1807, Milan, Italija, † 7. junij 1876, Stockholm, Švedska.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jožefina Leuchtenberška
Johannes Peter Müller
Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.
Poglej Revolucije leta 1848 in Johannes Peter Müller
Josip Filipović
Josip Filipović, hrvaški general avstro-ogrske vojske, * 28. april 1819, Gospić, Hrvaška (takrat Kraljevina Madžarska), † 6. avgust 1889, Praga, Češka (takrat Avstro-Ogrska).
Poglej Revolucije leta 1848 in Josip Filipović
Josip Jelačić
Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).
Poglej Revolucije leta 1848 in Josip Jelačić
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Revolucije leta 1848 in Julijska revolucija
Juliusz Słowacki
Juliusz Słowacki, poljski romantični pesnik in dramatik, * 23. avgust 1809, Krzemieniec Wołyński, Ruski imperij, † 3. april 1849, Pariz.
Poglej Revolucije leta 1848 in Juliusz Słowacki
Jurij Haulik
Jurij Haulik, tudi: Juraj Haulík Váralyai, Juraj Haulik de Váralya, Đuro Haulik Varaljski, Gjuro Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varalijski, nemško: Georg Haulik von Várallya, madžarsko: Várallyai Haulik György, slovaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jurij Haulik
Jurij Paušek
Jurij Paušek (Pauschek), cenzurni knjižni revizor, * 8. april 1784, Ljubljana, † 15. junij 1853, Ljubljana.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jurij Paušek
Jurij Vodovnik
Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec, * 22. april 1791, Skomarje, † 17. december 1858, Skomarje.
Poglej Revolucije leta 1848 in Jurij Vodovnik
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Revolucije leta 1848 in Karl Marx
Karl Moering
Karl Moering, avstrijski feldmaršal, cesarski namestnik v Trstu, * 19. maj 1810, Dunaj, † 26. december 1870, Dunaj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Karl Moering
Katarina Labouré
Katarina Labouré, francoska usmiljenka in svetnica, * 2. maj 1806, Fain-les-Moutiers, 31. december 1876, Reuilly pri Parizu.
Poglej Revolucije leta 1848 in Katarina Labouré
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Revolucije leta 1848 in Klasična gimnazija v Ljubljani
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Revolucije leta 1848 in Klemens Wenzel von Metternich
Klerikalizem
Klerikalízem je težnja za uveljavitev klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja verskega učenja.
Poglej Revolucije leta 1848 in Klerikalizem
Klerofašizem
Klêrofašízem je oznaka za ideološko usmeritev, v kateri so združene politične in gospodarske sestavine fašističnega nauka s klerikalizmom, težnjo k udeležbi duhovščine pri oblasti.
Poglej Revolucije leta 1848 in Klerofašizem
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Revolucije leta 1848 in Kneževina Transilvanija
Knjižni molj (Spitzweg)
Knjižni molj (nemško Der Bücherwurm) je slika na olje na platnu nemškega slikarja in pesnika Carla Spitzwega.
Poglej Revolucije leta 1848 in Knjižni molj (Spitzweg)
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Revolucije leta 1848 in Košice
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Revolucije leta 1848 in Komunizem
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Revolucije leta 1848 in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Revolucije leta 1848 in Kraljevina Saška
Leopold Kordeš
Leopold Kordeš, slovenski publicist, pripovednik, pesnik, urednik in organizator, * 6. november 1808, Kamna Gorica, † 3. december 1879, Dunaj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Leopold Kordeš
Letak
Plebiscitarni letak iz leta 1920 Nizozemski letak Letak je vrsta drobnega tiska priložnostne narave.
Poglej Revolucije leta 1848 in Letak
Libreville
Libreville je glavno mesto Gabona v Osrednji Afriki.
Poglej Revolucije leta 1848 in Libreville
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ljubljanski kongres
Llanquihue (jezero)
Jezero Llanquihue je drugo največje jezero v Čilu s površino okoli 860 kvadratnih kilometrov.
Poglej Revolucije leta 1848 in Llanquihue (jezero)
Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim
Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim, baron, okrožni glavar, * 16. junij 1795, Praga, † 14. januar 1873, Ljubljana.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim
Ludwig Feuerbach
Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ludwig Feuerbach
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Revolucije leta 1848 in Madžarska
Magdalena Gornik
Magdalena Gornik, (tudi Gornikova Lenčka ali Alenka), slovenska rimskokatoliška mistikinja in teologinja ter stigmatikinja; * 19. julij 1835, Janeži, Sodražica (Avstrijsko cesarstvo), † 23. februar 1896, Petrinci, Sodražica (Avstro-Ogrska, danes Slovenija).
Poglej Revolucije leta 1848 in Magdalena Gornik
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Revolucije leta 1848 in Mannheim
Marija Zichy
Marija Zichy, tudi Micka Zičijeva ali kar Marija, (rojena kot Marija Ifigenija Anastazija Frančiška pl. Zichy) je bila članica ogrske plemiške družine Zičijevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v cesarstvu. Bila je močna zlasti v novem veku, kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, umnih gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov.
Poglej Revolucije leta 1848 in Marija Zichy
Marjan Britovšek
Marjan Britovšek, slovenski zgodovinar, historični sociolog, publicist, urednik in univerzitetni profesor, * 23. avgust 1923, Slovenj Gradec, † 8. december 2008, Ljubljana.
Poglej Revolucije leta 1848 in Marjan Britovšek
Martin Ivanetič
Martin Ivanetič, slovenski učitelj, * 16. januar, 1797, Metlika, † 15. september 1881, Ljubljana.
Poglej Revolucije leta 1848 in Martin Ivanetič
Matija Majar
Matija Majar – Ziljski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodopisec, jezikoslovec, teolog in narodni buditelj, * 7. februar 1809, Goriče v Ziljski dolini, † 31. julij 1892, Praga.
Poglej Revolucije leta 1848 in Matija Majar
Matija Prelog
Pomnik Zdravniškega društva Maribor na pobreškem pokopališču, kjer je med umrlimi zdravniki zapisano tudi Prelogovo ime. Rojstna hiša Matije Preloga v Hrastju-Moti (danes občina Radenci) okoli leta 1908 (foto Alto Huber). Matija Prelog, narodni buditelj, slovenski zdravnik, politik, časnikar, publicist, * 27.
Poglej Revolucije leta 1848 in Matija Prelog
Mazurka Dombrowskega
Mazurka Dombrowskega (poljsko Mazurek Dąbrowskiego) je poljska domoljubna pesem, od leta 1927 uradna državna himna republike Poljske.
Poglej Revolucije leta 1848 in Mazurka Dombrowskega
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Poglej Revolucije leta 1848 in Metternichov absolutizem
Michael Ludwig Leopold Johann Ferdinand von Althann
Michael Ludwig Leopold Johann Ferdinand Graf von Althann, avstrijski general, * 29. julij 1808, † 31. maj 1890.
Poglej Revolucije leta 1848 in Michael Ludwig Leopold Johann Ferdinand von Althann
Mimi Malenšek
Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.
Poglej Revolucije leta 1848 in Mimi Malenšek
Napad na ižanski grad
Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.
Poglej Revolucije leta 1848 in Napad na ižanski grad
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Revolucije leta 1848 in Narod
Narodna knjižnica Češke republike
Narodna knjižnica Češke republike (kratica NK ČR) je osrednja češka knjižnica, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo Češke republike in domuje v zgodovinskem poslopju Klementinum v starem jedru Prage, polovico zbirke pa zaradi prostorske stiske hranijo v pomožnih objektih v praškem predelu Hostivař.
Poglej Revolucije leta 1848 in Narodna knjižnica Češke republike
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Poglej Revolucije leta 1848 in Nemška književnost
Neues Museum
Neues Museum (Novi muzej) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Poglej Revolucije leta 1848 in Neues Museum
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Revolucije leta 1848 in Nikolaj I. Ruski
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Revolucije leta 1848 in Novi Sad
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Revolucije leta 1848 in Olomuc
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Revolucije leta 1848 in Panslavizem
Pertoča
Pertoča je naselje v Občini Rogašovci.
Poglej Revolucije leta 1848 in Pertoča
Podgorje, Kamnik
Podgorje je vas v neposredni bližini mesta Kamnik.
Poglej Revolucije leta 1848 in Podgorje, Kamnik
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Poglej Revolucije leta 1848 in Razredni boj
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Revolucije leta 1848 in Reka, Hrvaška
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Revolucije leta 1848 in Revolucije leta 1848
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Revolucije leta 1848 in Rim
Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.
Poglej Revolucije leta 1848 in Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Revolucije leta 1848 in Schleswig-Holstein
Serijska publikacija
Serijska publikacija (angl. serial) je publikacija na kateremkoli mediju, ki ima praviloma številčne in/ali časovne oznake, in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah; to je npr.
Poglej Revolucije leta 1848 in Serijska publikacija
Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor
Mesta so še v 19. stoletju svoje prebivalce delila glede na njihovo premoženje in družbeni položaj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Revolucije leta 1848 in Seznam socioloških vsebin
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Revolucije leta 1848 in Seznam vojn
Seznam vojn, ki vključujejo Slovenijo
Spodnje preglednice predstavljajo nedokončan seznam vojn, v katerih se je borila Slovenija, to je Slovenci ali vojske, ki so obstajale v okviru Slovenije kot suverene države ali znotraj druge države, od antike do danes.
Poglej Revolucije leta 1848 in Seznam vojn, ki vključujejo Slovenijo
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Revolucije leta 1848 in Seznam zgodovinskih vsebin
Sheboygan, Wisconsin
Sheboygan je mesto na vzhodu ameriške zvezne države Wisconsin, ki stoji ob izlivu reke Sheboygan v Michigansko jezero, 80 km severno od Milwaukeeja.
Poglej Revolucije leta 1848 in Sheboygan, Wisconsin
Sighișoara
Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.
Poglej Revolucije leta 1848 in Sighișoara
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Revolucije leta 1848 in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Revolucije leta 1848 in Slovenija
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Revolucije leta 1848 in Slovenska glasba
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Revolucije leta 1848 in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Revolucije leta 1848 in Slovenske Konjice
Slovensko-nemški slovar
Naslovnica prve knjige ''Slovensko-nemškega slovarja'' v ponatisu (1974) Slovensko-nemški slovar (1894/95) je pomemben leksikografski dosežek na Slovenskem.
Poglej Revolucije leta 1848 in Slovensko-nemški slovar
Spomenik Viktorja Emanuela II.
Narodni spomenik Victorja Emanuela II. v Rimu, (italijansko Monumento Nazionale a Vittorio Emanuele II) ali (Mole del Vittoriano), na kratko Il Vittoriano, je imenovan tudi Altare della Patria (Oltar domovine).
Poglej Revolucije leta 1848 in Spomenik Viktorja Emanuela II.
Stane Granda
Stane Granda, slovenski zgodovinar, * 8. april 1948, Novo mesto.
Poglej Revolucije leta 1848 in Stane Granda
Stopno, Makole
Stopno je naselje v Občini Makole, na severovzhodu Slovenije.
Poglej Revolucije leta 1848 in Stopno, Makole
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Prva izdaja iz leta 1790 Prva izdaja iz leta 1840 Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Terezijanska vojaška akademija
Grad v Dunajskem Novem mestu s sedežem akademije Terezijanska vojaška akademija je vojaška akademija avstrijskih oboroženih sil, ki se nahaja v Dunajskem Novem mestu.
Poglej Revolucije leta 1848 in Terezijanska vojaška akademija
Trdnjava Predel
Trdnjava Predel (Paßsperre Predil, Depot Oberbreth, Depot Predil) je bila ena izmed šestih utrdb, ki so tvorile sistem koroških utrdb.
Poglej Revolucije leta 1848 in Trdnjava Predel
Užgorod
Užgorod je mesto v zahodni Ukrajini, središče istoimenske občine, rajona in Zakarpatske oblasti.
Poglej Revolucije leta 1848 in Užgorod
Ukrajinofobija
Ukrajinofobija, protiukrajinsko razpoloženje ali antiukrajinstvo je sovraštvo do Ukrajincev, ukrajinske kulture, ukrajinskega jezika, Ukrajine kot naroda ali vsega naštetega.
Poglej Revolucije leta 1848 in Ukrajinofobija
Valentin Matija Živic
Valentin Matija Živic (tudi Shivitz, Šivić), slovenski inženir, podjetnik in izumitelj, * 12. februar 1828, Skopo, † 19. junij 1917, Trst.
Poglej Revolucije leta 1848 in Valentin Matija Živic
Viljem II. Nizozemski
Viljem II.
Poglej Revolucije leta 1848 in Viljem II. Nizozemski
Vseslovanski kongres
Vseslovanski kongresi so bila srečanja in zborovanja predstavnikov avstrijskih in ne-avstrijskih Slovanov v času pomladi narodov z začetkom leta 1848.
Poglej Revolucije leta 1848 in Vseslovanski kongres
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Revolucije leta 1848 in Wittelsbachi
Zastava Madžarske
Zastava Madžarske izvira iz gibanja za nacionalno svobodo pred letom 1848, ki je doseglo vrhunec z madžarsko revolucijo leta 1848.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zastava Madžarske
Zastava Ukrajine
Zastava Ukrajine je sestavljena iz enako velikih vodoravnih pasov modre in rumene barve.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zastava Ukrajine
Zavarovalnica Generali
Zavarovalnica Generali (italijansko Assicurazioni Generali) se je od ustanovitve leta 1831 v Trstu, do danes razvila v eno izmed največjih mednarodnih zavarovalniških družb na svetu.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zavarovalnica Generali
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zdravljica
Združene države Velike Avstrije
Zemljevid, ki prikazuje Združene države Velike Avstrije s približnimi mejami med nacionalnimi državami in z vrisanimi področji, na katerih naj bi nemška manjšina uživala posebne pravice. Področje Bosne in Hercegovine je vrisano samo simbolično, saj to ozemlje ni bilo del projekta Združenih držav Velike Avstrije Združene države Velike Avstrije (Vereinigte Staaten von Groß-Österreich) je bil predlog oblikovanja federacije na tleh nekdanje Avstro-Ogrske, ki ga je podpirala skupina intelektualcev okrog nadvojvode Franca Ferdinanda.
Poglej Revolucije leta 1848 in Združene države Velike Avstrije
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Revolucije leta 1848 in Združitev Italije
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zedinjena Slovenija
Zgodovina društev na Slovenskem
O obstoju družb, društev in združenj na Slovenskem pričajo že dokumentarni zapisi iz 14. stoletja, ki omenjajo delovanje cerkvenih bratovščin, ki so nastale v zvezi z opravljanem verskih obredov.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zgodovina društev na Slovenskem
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Poglej Revolucije leta 1848 in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Zgornje Bitnje
Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zgornje Bitnje
Zygmunt Krasiński
Napoleon Stanisław Adam Feliks Zygmunt Krasiński, poljski pesnik, * 19. februar 1812, Pariz, Francija, † 23. februar 1859, Pariz.
Poglej Revolucije leta 1848 in Zygmunt Krasiński
13. marec
13.
Poglej Revolucije leta 1848 in 13. marec
15. marec
15.
Poglej Revolucije leta 1848 in 15. marec
16. marec
16.
Poglej Revolucije leta 1848 in 16. marec
18. marec
18.
Poglej Revolucije leta 1848 in 18. marec
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Revolucije leta 1848 in 1848
23. februar
23.
Poglej Revolucije leta 1848 in 23. februar
9. marec
9.
Poglej Revolucije leta 1848 in 9. marec
Prav tako znan kot Madžarska revolucija (1848), Marčna revolucija, Pomlad narodov, Revolucija leta 1848, Revolucionarno leto 1848.