Odpri v Google MapsKazalo
156 odnosi: Aachenski mir, Aachenski mir (1748), Abel Tasman, Ahmed al-Mansur, Alessandro Farnese, vojvoda Parmski, Ambrogio Spinola, Ameriška vojna za neodvisnost, Angleško-nizozemske vojne, Anglo-Ruska invazija na Holandijo, Antonie van Leeuwenhoek, Antwerpen, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Šelda, Španska nasledstvena vojna, Balthasar Gérard, Baročno kiparstvo, Baronija IJsselstein, Batavia (ladja, 1628), Batavija, Nizozemska vzhodna Indija, Batavska republika, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Belgija, Binnenhof, Bitka pri Neuportu, Bonn, Brandenburg (volilna kneževina), Breda, Nizozemska, Bremen, Bruseljska mestna hiša, Burgundska grofija, Burgundski cesarski okraj, Ceh svetega Luke, Cerkev sv. Martina, Dokkum, Curaçao, Delitve Poljske, Demerara (kolonija), Devetletna vojna, Devolucijska vojna, Drenthe, Dukat, Dunajski kongres, Esekibo (kolonija), Filip II. Španski, Filip V. Španski, Filip Viljem Oranski, Francoske verske vojne, Francosko-nizozemska vojna, Friderik Henrik Oranski, Friderik I. Danski, ... Razširi indeks (106 več) »
Aachenski mir
Aachenski mir je ime več mirovnih sporazumov, ki so bili podpisani v Aachnu.
Poglej Republika Nizozemska in Aachenski mir
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Poglej Republika Nizozemska in Aachenski mir (1748)
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Poglej Republika Nizozemska in Abel Tasman
Ahmed al-Mansur
Ahmed II., z vzdevkoma al-Mansur (Osvajalec) in az-Zahabí (Zlati) (arabsko احمد المنصور السعدي, Ahmed al-Mansur al-Saadi) je bil maroški sultan iz Sadijske dinastije, ki je vladal v letih 1578—1603, * 1549, Fes, Maroko, † 25. avgust 1603, predmestje Fesa, Maroko.
Poglej Republika Nizozemska in Ahmed al-Mansur
Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Alessandro Farnese, vojvoda v Parmi in Piacenzi, španski vojskovodja in diplomat italijanskega rodu, * 27. avgust 1545, Rim, † 3. december 1592, Arras.
Poglej Republika Nizozemska in Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Ambrogio Spinola
Ambrogio Spinola, 1.
Poglej Republika Nizozemska in Ambrogio Spinola
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.
Poglej Republika Nizozemska in Ameriška vojna za neodvisnost
Angleško-nizozemske vojne
Angleško-nizozemske vojne so štiri pomorske vojne, ki sta jih v 17.
Poglej Republika Nizozemska in Angleško-nizozemske vojne
Anglo-Ruska invazija na Holandijo
Anglo-ruska invazija na Nizozemsko (ali Anglo-ruska ekspedicija na Nizozemsko ali Helderjeva ekspedicija) je bil vojaški pohod od 27.
Poglej Republika Nizozemska in Anglo-Ruska invazija na Holandijo
Antonie van Leeuwenhoek
Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.
Poglej Republika Nizozemska in Antonie van Leeuwenhoek
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Republika Nizozemska in Antwerpen
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Republika Nizozemska in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Republika Nizozemska in Avstrijsko cesarstvo
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Republika Nizozemska in Šelda
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Republika Nizozemska in Španska nasledstvena vojna
Balthasar Gérard
Balthasar Gérard, * 1557, Vuillafans, Franche-Comté, Španija (danes Francija), † 14. julij 1584, Delft, Nizozemska republika.
Poglej Republika Nizozemska in Balthasar Gérard
Baročno kiparstvo
Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.
Poglej Republika Nizozemska in Baročno kiparstvo
Baronija IJsselstein
Zemljevid baronije IJsselstein, Joan Blaeu (1665) Baronija IJsselstein (tudi Svobodna Baronija IJsselstein) je bila visoka gospostvo (baronija) Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Republika Nizozemska in Baronija IJsselstein
Batavia (ladja, 1628)
Batavia je bila ladja nizozemske vzhodnoindijske družbe (VOC).
Poglej Republika Nizozemska in Batavia (ladja, 1628)
Batavija, Nizozemska vzhodna Indija
Batavija, imenovana tudi Batauia v malajskem jeziku mesta, je bila glavno mesto Nizozemske Vzhodne Indije.
Poglej Republika Nizozemska in Batavija, Nizozemska vzhodna Indija
Batavska republika
Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.
Poglej Republika Nizozemska in Batavska republika
Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.
Poglej Republika Nizozemska in Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Republika Nizozemska in Belgija
Binnenhof
Haaški Binnenhof s Hofvijverjem Binnenhof je kompleks zgradb v središču Haaga na Nizozemskem.
Poglej Republika Nizozemska in Binnenhof
Bitka pri Neuportu
Bitka pri Neuportu je potekala 2. julija 1600 med nizozemskimi in španskimi silami.
Poglej Republika Nizozemska in Bitka pri Neuportu
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Republika Nizozemska in Bonn
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Republika Nizozemska in Brandenburg (volilna kneževina)
Breda, Nizozemska
Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.
Poglej Republika Nizozemska in Breda, Nizozemska
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Republika Nizozemska in Bremen
Bruseljska mestna hiša
Mestna hiša (francosko Hôtel de Ville, nizozemsko Stadhuis) mesta Bruselj je gotska stavba iz srednjega veka na znamenitem Velikem trgu (Grand Place) v Bruslju v Belgiji nasproti Muzeja mesta Bruselj.
Poglej Republika Nizozemska in Bruseljska mestna hiša
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Republika Nizozemska in Burgundska grofija
Burgundski cesarski okraj
Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555. Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560. Burgundski cesarski okraj (nemško: Burgundischer Kreis, tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih okrajev znotraj Svetega rimskega cesarstva,, in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji Habsburško Nizozemsko in Franche-Comté.
Poglej Republika Nizozemska in Burgundski cesarski okraj
Ceh svetega Luke
Ceh svetega Luke je bilo najpogostejše ime za mestni ceh slikarjev in drugih umetnikov v zgodnji novi Evropi, zlasti v Nizozemskih deželah.
Poglej Republika Nizozemska in Ceh svetega Luke
Cerkev sv. Martina, Dokkum
Velika ali cerkev Svetega Martina je Nizozemska reformirana cerkev v Dokkumu.
Poglej Republika Nizozemska in Cerkev sv. Martina, Dokkum
Curaçao
Curaçao (Kòrsou) je otoška država Malih Antilov v južnem Karibskem morju in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od venezuelske obale.
Poglej Republika Nizozemska in Curaçao
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Republika Nizozemska in Delitve Poljske
Demerara (kolonija)
2 Joesa (ali 44 nizozemskih guldnov), kolonije Demerari in Esekvebo (1830), druga izdaja. Demerara je zgodovinska regija v Gvajanah, na severni obali Južne Amerike, zdaj del države Gvajana.
Poglej Republika Nizozemska in Demerara (kolonija)
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Republika Nizozemska in Devetletna vojna
Devolucijska vojna
Devolucijska vojnaje bila vojna med Francijo in Španijo v letih 1667 in 1668, s katero si je francoski kralj Ludvik XIV. prisvojil velik del Španske Nizozemske in Franche-Comtéja, provinc Svetega rimskega cesarstva (v lasti španskih kraljev).
Poglej Republika Nizozemska in Devolucijska vojna
Drenthe
Drenthe je pokrajina ali provinca Nizozemske, ki se nahaja v severovzhodnem delu države.
Poglej Republika Nizozemska in Drenthe
Dukat
Mihela Stena iz leta 1400. Dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci.
Poglej Republika Nizozemska in Dukat
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Republika Nizozemska in Dunajski kongres
Esekibo (kolonija)
Esekvibo je bila kolonija in pozneje okraj ob reki Essequibo v Gvajanski regiji na severni obali Južne Amerike.
Poglej Republika Nizozemska in Esekibo (kolonija)
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Republika Nizozemska in Filip II. Španski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Republika Nizozemska in Filip V. Španski
Filip Viljem Oranski
Filip Viljem, knez Oranski, gospod v Bredi in Steenbergenu, vitez Reda zlatega runa, * 19. december 1554, Buren, Gelderland, † 20. februar 1618, Breda.
Poglej Republika Nizozemska in Filip Viljem Oranski
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Republika Nizozemska in Francoske verske vojne
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Poglej Republika Nizozemska in Francosko-nizozemska vojna
Friderik Henrik Oranski
Friderik Henrik Oranski (nizozemsko: Frederik Hendrik van Oranje), knez Oranski, * 29. januar 1584, Delft, 14. marec 1647, Haag.
Poglej Republika Nizozemska in Friderik Henrik Oranski
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Republika Nizozemska in Friderik I. Danski
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Republika Nizozemska in Friderik I. Pruski
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Poglej Republika Nizozemska in Friderik III. Danski
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Republika Nizozemska in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Republika Nizozemska in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Republika Nizozemska in Gabriel Bethlen
Geldern
Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.
Poglej Republika Nizozemska in Geldern
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Republika Nizozemska in Genovska republika
Grad Brederode
Grad Brederode, imenovan tudi ruševine Brederode, se nahaja v bližini Santpoort-Zuid.
Poglej Republika Nizozemska in Grad Brederode
Grad Ilpenstein
Portret Volkerta Overlanderja, delo Cornelis van der Voort, olje, prva pol. 17. stoletja Grad Ilpenstein je bil grad viteški plemiški dvor, ki je stal v vasi Ilpendam severno od mesta Amsterdam, kot grad svobodnega visokega gospostva Purmerland in Ilpendam.
Poglej Republika Nizozemska in Grad Ilpenstein
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Republika Nizozemska in Grof Holandski
Grofija Buren
Grofija Buren je bilo obočje v današnji nizozemski provinci Gelderland.
Poglej Republika Nizozemska in Grofija Buren
Grofija Culemborg
Grofija Culemborg od 1555, prej Gospostvo Culemborg Cuylenburga (tudi Culenburg, Cuylenburg) (niz. Heerlijkheid Culemborg) je bila neposredno gospostvo cesarstva in kasneje grofija, preden je prišla na Nizozemsko kot odvisno območje.
Poglej Republika Nizozemska in Grofija Culemborg
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Republika Nizozemska in Grofija Holandija
Grofija Zeeland
Grofija Zeeland je bila grofija Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah.
Poglej Republika Nizozemska in Grofija Zeeland
Grofija Zutphen
Oton II. Zutphenski na lovu v regiji Veluwe. ''Gerhard III. Gelderski "Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v Arnhem Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen.
Poglej Republika Nizozemska in Grofija Zutphen
Grofje Zutphenski
Naziv grofa Zutphenskega je zgodovinsko pripadal vladarju nizozemske province Gelderland (Zutphen je bilo eno večjih mest v provinci v srednjem veku).
Poglej Republika Nizozemska in Grofje Zutphenski
Groningen (provinca)
Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.
Poglej Republika Nizozemska in Groningen (provinca)
Guvernat Bandskih otokov
Bandski otoki so bili guvernat Nizozemske vzhodnoindijske družbe.
Poglej Republika Nizozemska in Guvernat Bandskih otokov
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Republika Nizozemska in Haag
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Republika Nizozemska in Habsburška monarhija
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Republika Nizozemska in Habsburška Nizozemska
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Poglej Republika Nizozemska in Hanzeatska mesta
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Republika Nizozemska in Holandija
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Republika Nizozemska in Imperij
Jan Brueghel starejši
Jan Brueghel (tudi Breughel) starejši, nizozemski baročni slikar, * pribl.
Poglej Republika Nizozemska in Jan Brueghel starejši
Johan de Witt
Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.
Poglej Republika Nizozemska in Johan de Witt
Johan van Oldenbarnevelt
Johan van Oldenbarnevelt, nizozemski odvetnik, državnik, *14. september 1547, Amersfoort, †13. maj 1619, Haag.
Poglej Republika Nizozemska in Johan van Oldenbarnevelt
Južna Holandija
Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.
Poglej Republika Nizozemska in Južna Holandija
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Republika Nizozemska in Južna Nizozemska
Julij Civil
Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.
Poglej Republika Nizozemska in Julij Civil
Kapska kolonija
Kapska kolonija (nizozemsko Kaapkolonie), poimenovana po Rtu dobrega upanja, je bil britanska kolonija v današnji Južni Afriki in Namibiji.
Poglej Republika Nizozemska in Kapska kolonija
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Republika Nizozemska in Karlovški mir
Kölnska vojna
Kölnska vojna (nemško Kölner Krieg, Kölnischer Krieg, Truchsessischer Krieg) 1583-1588 je bila verska vojna med katoliki in protestanti, ki je opustošila Kölnsko volilno kneževino, zgodovinsko cerkveno kneževino Svetega rimskega cesarstva na ozemlju sedanjega Severnega Porenja-Vestfalije v Nemčiji.
Poglej Republika Nizozemska in Kölnska vojna
Kraljevina Holandija
Kraljevina Holandija ((sodobno), (moderno)) je ustvaril Napoleon Bonaparte, ki je marca 1806 strmoglavil Batavsko republiko, da bi bolje nadzoroval Nizozemsko.
Poglej Republika Nizozemska in Kraljevina Holandija
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Poglej Republika Nizozemska in Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Republika Nizozemska in Kraljevina Združene Nizozemske
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Poglej Republika Nizozemska in Kristijan I. Danski
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Republika Nizozemska in Kristijan IV. Danski
Leeuwarden
Leeuwarden (mestna frizijščina: Liwwadden) je glavno mesto nizozemske province Frizije; nahaja se na severu države.
Poglej Republika Nizozemska in Leeuwarden
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Republika Nizozemska in Lille
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Republika Nizozemska in Limburg (Nizozemska)
Linijska ladja
Nicholas Pocock:''Bitka za Copenhagen''. Slika predstavlja bitko med Danci in Angleži iz leta 1801; v ozadju mesto, pred njim danski branilci in v diagonali slike britanska »prva linija«, ki ščiti ostalo ladjevje. Línijska ládja je tip težke močno oborožene lesene vojne ladje na jadra, predhodnice oklepnice in bojne ladje.
Poglej Republika Nizozemska in Linijska ladja
Lochem
Lochem je mesto in občina v provinci Gelderland v vzhodni Nizozemski.
Poglej Republika Nizozemska in Lochem
Mavricij Oranski
Mavricij Oranski (nizozemsko: Maurits van Oranje), grof Nassavski, knez Oranski (od 1618), * 13. november 1567, Dillenburg, † 23. april 1625, Haag.
Poglej Republika Nizozemska in Mavricij Oranski
Merkur in Argos (Jordaens)
Merkur in Argos je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, naslikana okoli leta 1620.
Poglej Republika Nizozemska in Merkur in Argos (Jordaens)
Middelburg
Middelburg je mesto in občina na jugozahodu Nizozemske, ki je glavno mesto province Zeeland.
Poglej Republika Nizozemska in Middelburg
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Republika Nizozemska in Mihael Ruski
Navigacijska listina
Navigacijska listina so angleški pomorski zakoni, ki jih je Anglija sprejela za zaščito svojih interesov na morju; od njih si je obetala hitrejši razvoj in napredek ladjedelništva, ribištva in pomorske trgovine.
Poglej Republika Nizozemska in Navigacijska listina
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Republika Nizozemska in Nijmegen
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska
Nizozemska Bengalija
Nizozemska Bengalija je bila od leta 1610 do likvidacije podjetja leta 1800 direktorat Nizozemske vzhodnoindijske družbe v Mogulski Bengaliji.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska Bengalija
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska reformirana cerkev
Nizozemska reformirana cerkev (skrajšano NHK) je bila največja krščanska veroizpoved na Nizozemskem od začetka protestantske reformacije v 16.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska reformirana cerkev
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska zahodnoindijska družba
Nizozemska zahodnoindijska družba (Geoctroyeerde West-Indische Compagnie - WIC) je bila trgovska delniška družba s pooblastili in vojaško podporo Republike Nizozemske.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska zahodnoindijska družba
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba v slikarstvu
Nizozemska zlata doba v slikarstvu je obdobje v nizozemski zgodovini umetnosti, ki je približno obsegala 17.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska zlata doba v slikarstvu
Nizozemska zlata obala
Nizozemska zlata obala ali nizozemska Gvineja, uradno Nizozemska posest na obali Gvineje (nizozemsko: Nederlandse Bezittingen ter Kuste van Guinea) je bil del sodobne Gane, ki so ga Nizozemci postopoma kolonizirali od leta 1612.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemska zlata obala
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemske dežele
Nizozemski Cejlon
Nizozemski Cejlon (singalsko: tamilsko) je bil guvernat, ki ga je na današnji Šrilanki ustanovila Nizozemska vzhodnoindijska družba.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemski Cejlon
Nizozemski Deviški otoki
Zemljevid Deviških otokov Nizozemski Deviški otoki je skupno ime za enklave, ki jih je imela Nizozemska zahodnoindijska družba na Deviških otokih.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemski Deviški otoki
Nizozemski imperij
Nizozemski imperij ali nizozemski kolonialni imperij je obsegal čezmorska ozemlja in trgovske postaje, ki so jih nadzorovale in upravljale nizozemske pooblaščene družbe — predvsem Nizozemska zahodnoindijska družba in Nizozemska vzhodnoindijska družba — ter nato Nizozemska republika (1581–1795) in sodobna Kraljevina Nizozemska po 1815.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemski imperij
Nizozemski Mavricij
Mavricij je bil uradna naselbina nizozemske vzhodnoindijske družbe na otoku Mavricij med letoma 1638 in 1710 in se je uporabljal kot okrepčevalna postaja za mimovozeče ladje.
Poglej Republika Nizozemska in Nizozemski Mavricij
Obleganje Brede (1624)
Obleganje Brede 1624–25 se je zgodilo med osemdesetletno vojno.
Poglej Republika Nizozemska in Obleganje Brede (1624)
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Republika Nizozemska in Orange, Vaucluse
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Republika Nizozemska in Peter Paul Rubens
Pierre Bayle
Pierre Bayle, francoski filozof in literat, zagovornik skepticizma * 18. november 1647, Carla-le-Comte (danes Carla-Bayle), Francija, † 28. december 1706, Rotterdam, Republika Nizozemska.
Poglej Republika Nizozemska in Pierre Bayle
Plantaže v Surinamu
Plantaže v Surinamu so bile večinoma postavljene v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.
Poglej Republika Nizozemska in Plantaže v Surinamu
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Republika Nizozemska in Pogodba iz Tordesillasa
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Republika Nizozemska in Poljska nasledstvena vojna
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Republika Nizozemska in Potop (zgodovina)
Pulikat
Pulikat ali Pazhaverkadu je zgodovinsko obmorsko mesto v metropolitanskem območju Čenaja v okrožju Tiruvalur v zvezni državi Tamil Nadu v Indiji.
Poglej Republika Nizozemska in Pulikat
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Republika Nizozemska in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Poglej Republika Nizozemska in Renesansa v Nizozemskih deželah
Rodbina Nassau-Dillenburg
''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.
Poglej Republika Nizozemska in Rodbina Nassau-Dillenburg
Rodbina Orange-Nassau
''Grb, ki ga je uporabljal Viljem I. Oranski''. V grb rodbine Nassau je vstavljen grb knezov Chalon-Arlay; simbol prvotnih grofov Oranskih je bil lovski rog. Rodbina Orange-Nassau je vladajoča kraljeva rodbina na Nizozemskem, ki izhaja iz podveje Nassau-Dillenburg otonske veje rodbine Nassau.
Poglej Republika Nizozemska in Rodbina Orange-Nassau
Roermond
Roermond (ali) je mesto, občina in škofija v provinci Limburg na Nizozemskem.
Poglej Republika Nizozemska in Roermond
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Republika Nizozemska in Savoja
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Republika Nizozemska in Sedemnajst provinc
Solna cesta
Solna cesta (znana tudi kot solna pot, slana pot ali trgovska pot s soljo) se nanaša na katero koli prazgodovinsko in zgodovinsko trgovsko pot, po kateri so osnovno sol prevažali v regije, kjer je ni bilo.
Poglej Republika Nizozemska in Solna cesta
Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislav II.
Poglej Republika Nizozemska in Stanislav II. Avgust Poniatowski
Surinam
Surinam (surinamsko Sranankondre ali Sranan), uradno Republika Surinam (surinamsko Ripolik fu Sranan), je država na severovzhodni atlantski obali Južne Amerike.
Poglej Republika Nizozemska in Surinam
Surinam (nizozemska kolonija)
Surinam, neuradno znana tudi kot Nizozemska Gvajana, je bila nizozemska plantažna kolonija v Gvajanah, ki meji na prav tako nizozemsko kolonijo Berbis na zahodu in francosko kolonijo Francoska Gvajana na vzhodu.
Poglej Republika Nizozemska in Surinam (nizozemska kolonija)
Sveta Helena (otok)
Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.
Poglej Republika Nizozemska in Sveta Helena (otok)
Triumf Frederika Hendrika
Triumf Frederika Hendrika, princa Oranskega, je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, podpisana in datirana spodaj levo »J JOR fec / 1652«.
Poglej Republika Nizozemska in Triumf Frederika Hendrika
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Republika Nizozemska in Utrecht
Utrecht (provinca)
Utrecht, uradno Provinca Utrecht, je pokrajina Nizozemske.
Poglej Republika Nizozemska in Utrecht (provinca)
Utrechtska zveza (1579)
''Utrechtska zveza (oranžno) in arraška zveza (modro) iz leta 1579''. Prve podpisnice utrechtske unije so obarvane z močnejšo oranžno, kasnejše podpisnice (Frizija, del Gelderlanda in posamezna mesta) z bolj bledo oranžno barvo. Utrechtska zveza (1579) je zveza severno-nizozemskih provinc, ustanovljena 23.
Poglej Republika Nizozemska in Utrechtska zveza (1579)
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Republika Nizozemska in Utrechtski mir
Velika aliansa (1689)
Velika aliansa (1689), imenovana tudi dunajska, je bila vojaška zveza med cesarjem Svetega rimskega cesarstva, Nizozemsko, Anglijo, usmerjena proti ekspanzionistični politiki francoskega kralja Ludvika XIV. Predhodnica velike alianse je bila t. i. augsburška aliansa, sklenjena 9.
Poglej Republika Nizozemska in Velika aliansa (1689)
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Republika Nizozemska in Velika severna vojna
Venlo
Župan Antoin Scholten (2019) Venlo je mesto in občina na jugovzhodu Nizozemske, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Republika Nizozemska in Venlo
Viljem I. Oranski
Viljem I. Oranski, imenovan Molčeči (nizozemsko: Willem van Oranje, Willem de Zwijger), grof Nassavsko-Dillenburški, knez Oranski, * 24. april 1533, Dillenburg, † 10. julij 1584, Delft.
Poglej Republika Nizozemska in Viljem I. Oranski
Viljem III. Oranski
Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.
Poglej Republika Nizozemska in Viljem III. Oranski
Visoka gospostvo (alod) Zuid-Polsbroek
Grb visokega gospostva Zuid-Polsbroek Visoko gospostvo Zuid-Polsbroek je bilo visoko gospostvo, in tudi svobodno gospostvo, v nizozemski provinci Holandiji, ki je bilo ustanovljeno pred letom 1000 in je trajalo do leta 1923.
Poglej Republika Nizozemska in Visoka gospostvo (alod) Zuid-Polsbroek
Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam
Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam v nizozemski provinci Holandija je bilo ozemlje, ki je obstajalo med letoma 1618 in 1923.
Poglej Republika Nizozemska in Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam
Vlissingen
Vlissingen (Zeelandic), zgodovinsko mesto v angleščini znano kot Flushing, je občina in mesto na jugozahodu Nizozemske na nekdanjem otoku Walcheren.
Poglej Republika Nizozemska in Vlissingen
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Republika Nizozemska in Vojvodina Brabant
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Republika Nizozemska in Vojvodina Gelders
Willem de Vlamingh
Willem Hesselsz de Vlamingh (november 1640 –) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17.
Poglej Republika Nizozemska in Willem de Vlamingh
Zahodna Frizija (regija)
Sodobna regija Zahodna Frizija je poudarjena na zemljevidu Nizozemske Zahodna Frizija (zahodnofrizijsko West-Fryslân) je sodobna regija na severozahodu Nizozemske v provinci Severna Holandija.
Poglej Republika Nizozemska in Zahodna Frizija (regija)
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Poglej Republika Nizozemska in Zelandija, Nizozemska
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Republika Nizozemska in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Republika Nizozemska in 1600
Prav tako znan kot Nizozemska republika.