Odpri v Google MapsKazalo
61 odnosi: Aleš Bjaljacki, Arhangelska oblast, Belomorski petroglifi, Carl Gustaf Emil Mannerheim, Dediščinski jezik, Federalni subjekti Rusije, Fenoskandija, Finščina, Finsko-novgorodske vojne, Fjodor Matvejevič Apraksin, Geografija Rusije, Ižori, Ingrija, Kalevala, Kalmiki, Kareli, Karelijska ožina, Kiški pogost, Ladoško jezero, Lahti, Lauri Kristian Relander, Leningrajska oblast, Mannerheimova linija, Mir iz Nystada, Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev, Mo i Rana, Murmanska oblast, Nadaljevalna vojna, Nyen, Oneški petroglifi, Oneško jezero, Palazit, Pariški mirovni sporazumi (1947), Peter Veliki, Petrozavodsk, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Republike Rusije, Rusko carstvo, Sami, Severodvinsk, Severozahodno federalno okrožje, Seznam mest v Rusiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Simo Häyhä, Skit, Slovenski eksonimi, Smolensk, Sveti Pavel, Tavastija, Titanit, ... Razširi indeks (11 več) »
Aleš Bjaljacki
Aleš Viktoravič Bjaljacki * 25. september 1962, beloruski aktivist, znan po svojem delu s centrom za človekove pravice Viasna, dobitnik Nobelove nagrade za mir.
Poglej Republika Karelija in Aleš Bjaljacki
Arhangelska oblast
Arhangelska oblast je oblast na severu evropskega dela Rusije v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Republika Karelija in Arhangelska oblast
Belomorski petroglifi
Belomorski petroglifi so skalne rezbarije, spomeniki monumentalne likovne umetnosti primitivne dobe, v kraju Zalavruga, Belomorsko okrožje, Republika Karelija, Rusija, na otokih reke Vjig, ki segajo v 4.-3.
Poglej Republika Karelija in Belomorski petroglifi
Carl Gustaf Emil Mannerheim
Baron Carl Gustaf Emil von Mannerheim, finski maršal in politik, * 4. junij 1867, Askainen, † 27. januar 1951, Lozana, Švica.
Poglej Republika Karelija in Carl Gustaf Emil Mannerheim
Dediščinski jezik
Dediščinski jezik (ang. heritage language) je jezik, ki se ga govorec nauči govoriti v družinskem krogu kot otrok, ampak ga zaradi vpliva drugače jezičnega okolja nikoli ne razvije do konca.
Poglej Republika Karelija in Dediščinski jezik
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Poglej Republika Karelija in Federalni subjekti Rusije
Fenoskandija
Fenoskandija (finsko, švedsko in,, Fennoskandija) je evropski polotok, ki obsega Skandinavijo, polotok Kola, Finsko in Karelijo.
Poglej Republika Karelija in Fenoskandija
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Republika Karelija in Finščina
Finsko-novgorodske vojne
Finsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov med finskimi plemeni v vzhodni Fenoskandiji in Novgorodsko republiko od 11.
Poglej Republika Karelija in Finsko-novgorodske vojne
Fjodor Matvejevič Apraksin
Fjodor Matvejevič Apraksin (Фёдор Матве́евич Апра́ксин), ruski mornariški častnik, * 7. december 1661, † 21. november 1728, Moskva.
Poglej Republika Karelija in Fjodor Matvejevič Apraksin
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Republika Karelija in Geografija Rusije
Ižori
Ižori (rusko Ижо́ра, Ižóri, Ижо́рцы, Ižórci, finsko Inkerikot, estonsko Isurid) so skupaj z Voti domorodni finski prebivalci Ingrije.
Poglej Republika Karelija in Ižori
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Republika Karelija in Ingrija
Kalevala
Kalevala je epska pesnitev, ki jo je v 19. stoletju iz posameznih finskih in karelijskih ljudskih pesmi zbral in zapisal Finec Elias Lönnrot.
Poglej Republika Karelija in Kalevala
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Republika Karelija in Kalmiki
Kareli
Kareli (karelsko karjalaižet, karjalazet, karjalaiset, finsko karjalaiset, švedsko kareler, karelare, rusko Карелы) so baltska finska etnična skupina, avtohtona v zgodovinski regiji Kareliji, ki je danes razdeljena med Finsko in Rusijo.
Poglej Republika Karelija in Kareli
Karelijska ožina
Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).
Poglej Republika Karelija in Karelijska ožina
Kiški pogost
Kiški pogost (ali tudi Ки́жи/Кижи́) je zgodovinsko mesto iz 17.
Poglej Republika Karelija in Kiški pogost
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Poglej Republika Karelija in Ladoško jezero
Lahti
Lahti je mesto na Finskem in središče pokrajine Päijät-Häme (Päijännska Tavastija).
Poglej Republika Karelija in Lahti
Lauri Kristian Relander
Lauri Kristian Relander, finski politik, * 31. maja 1883 – 9. februarja 1942.
Poglej Republika Karelija in Lauri Kristian Relander
Leningrajska oblast
Leningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Republika Karelija in Leningrajska oblast
Mannerheimova linija
Mannerheimova linija (finsko: Mannerheim linja) je bila finska obrambna črta v Kareliji na meji med Finsko in Sovjetsko zvezo.
Poglej Republika Karelija in Mannerheimova linija
Mir iz Nystada
Teritorialne spremembe v severni, vzhodni in srednji Evropi ob mirovnih pogodbah iz Nystada (1721), Stockholma (1719/1720) in Fredericksborga (1720): Mir v Nystadu je 10. septembra 1721 končal veliko severno vojno med Švedsko in Rusijo.
Poglej Republika Karelija in Mir iz Nystada
Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev
katinskega pokola iz leta 1943 Julija 2010 je bilo ob trdnjavi Petra in Pavla v Sankt Peterburgu odkrito množično grobišče, v katerem so bila najdena trupla 80 vojaških častnikov, usmrčenih med rdečim terorjem v letih 1918 in 1921.
Poglej Republika Karelija in Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev
Mo i Rana
Mo i Rana je mesto in upravno središče občine Rana v okrožju Nordland na Norveškem.
Poglej Republika Karelija in Mo i Rana
Murmanska oblast
Murmanska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Republika Karelija in Murmanska oblast
Nadaljevalna vojna
Nadaljevalna vojna je bil spopad med Finsko in nacistično Nemčijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo (SZ) na drugi strani.
Poglej Republika Karelija in Nadaljevalna vojna
Nyen
Maketa Nyena Delta Neve Nyen (švedsko Nyen, finsko Nevanlinna,Ott Kurs. ”Ingria: The broken landbridge between Estonia and Finland”. GeoJournal, 33 (1): 110. Maj 1994. Kluwer Academic Publishers. DOI: 10.1007/BF00810142. nemško Nyenschantz, rusko Kanci) je nekdanje mesto ob izlivu Ohte v Nevo v današnjem Sankt Peterburgu.
Poglej Republika Karelija in Nyen
Oneški petroglifi
Oneški petroglifi so skalni spomeniki monumentalne likovne umetnosti primitivne dobe (petroglif) v regiji Pudož v Kareliji, na vzhodni obali Oneškega jezera.
Poglej Republika Karelija in Oneški petroglifi
Oneško jezero
Oneško jezero (znan tudi kot Onego, rusko: Онежское озеро, tr Onežskoje ozero; IPA:.; finsko: Ääninen ali Äänisjärvi; karelijsko: Oniegu ali Oniegu-Järve; Veps: Änine ali Änižjärv) je jezero v severozahodnem evropskem delu Rusije, na ozemlju Republike Karelije, Leningrajska oblast in Vologda oblast.
Poglej Republika Karelija in Oneško jezero
Palazit
Brahin Palasovka Palazit je vrsta kamnito-železovih meteoritov.
Poglej Republika Karelija in Palazit
Pariški mirovni sporazumi (1947)
Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci. Pariške mirovne pogodbe (francosko: Traités de Paris) so bile podpisane in sprejete 10.
Poglej Republika Karelija in Pariški mirovni sporazumi (1947)
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Republika Karelija in Peter Veliki
Petrozavodsk
Petrozavodsk (p; karelijsko, vepsko in Petroskoi) je glavno mesto republike Karelije v Rusiji, ki se razteza okrog 27 km vzdolž zahodne obale jezera Onega.
Poglej Republika Karelija in Petrozavodsk
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Republika Karelija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Republike Rusije
Ruska federacija se deli na 85 federalnih subjektov (upravnih enot), od katerih je 22 republik.
Poglej Republika Karelija in Republike Rusije
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Republika Karelija in Rusko carstvo
Sami
Sámiji (črkovano tudi Sami) so tradicionalno samijsko govoreče ljudstvo, ki naseljuje regijo Sápmi, ki danes obsega velike severne dele Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.
Poglej Republika Karelija in Sami
Severodvinsk
Severodvinsk (Северодви́нск) je mesto na severu Arhangelske oblasti v Rusiji.
Poglej Republika Karelija in Severodvinsk
Severozahodno federalno okrožje
Severozahodno federalno okrožje (Severo-Zapadnij federalnij okrug) je eno od osmih federalnih okrožij Rusije.
Poglej Republika Karelija in Severozahodno federalno okrožje
Seznam mest v Rusiji
Seznam mest v Rusiji. 1.
Poglej Republika Karelija in Seznam mest v Rusiji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Republika Karelija in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Simo Häyhä
Simo Häyha (vzdevek Bela smrt, rus. Белая смерть Belaja smert), finski častnik in ostrostrelec, * 17. december 1905, Karelija, † 1. april 2002, Hamina.
Poglej Republika Karelija in Simo Häyhä
Skit
Ladoškem jezeru, Karelija, Rusija Skit (iz koptskega ϣⲓ(ϩ)ⲏⲧ preko grškega, skiti) je meniška skupnost v vzhodnem krščanstvu, ki omogoča relativno izolacijo menihov, vendar dopušča komunalne storitve, skupne vire in zaščito.
Poglej Republika Karelija in Skit
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Republika Karelija in Slovenski eksonimi
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Republika Karelija in Smolensk
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Republika Karelija in Sveti Pavel
Tavastija
Tavastija (staronordijsko Tafæistaland, finsko Häme, švedsko Tavastland, rusko Ям ali Еми, Jam ali Emi) je zgodovinska pokrajina v južni Finski, ki meji na Pravo Finsko, Satakunto, Ostrobotnijo, Savonijo in Uusimao.
Poglej Republika Karelija in Tavastija
Titanit
Titanít ali sfen (iz grškega σφηνώ - klin) je kalcijev titanov neosilikatni mineral s kemijsko formulo CaTi.
Poglej Republika Karelija in Titanit
Troms og Finnmark
Troms og Finnmark (norveško:; severni sami Romsa ja Finnmárku; kven Tromssa ja Finmarkku; Tromssa ja Finnmark, lit. Troms in Finnmark) je okrožje v razpadu na severu Norveške, ki je bilo ustanovljeno 1.
Poglej Republika Karelija in Troms og Finnmark
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu.
Poglej Republika Karelija in Tromsø
Turizem v Rusiji
Od poznega sovjetskega časa je turizem v Rusiji doživel hitro rast, najprej domačega in nato tudi mednarodnega sektorja.
Poglej Republika Karelija in Turizem v Rusiji
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Republika Karelija in Volški Tatari
Vologdska oblast
Vologdska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem zveznem okrožju.
Poglej Republika Karelija in Vologdska oblast
Volost
Vólost (rusko во́лость, vólost) je bila tradicionalna upravna podenota v Vzhodni Evropi.
Poglej Republika Karelija in Volost
Zahodno vojaško okrožje
Zahodno vojaško okrožje (Zapadnij vojennij okrug) je vojaško okrožje Ruske federacije.
Poglej Republika Karelija in Zahodno vojaško okrožje
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Poglej Republika Karelija in Zapovednik
Zimska vojna
Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.
Poglej Republika Karelija in Zimska vojna
1293
1293 (MCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Republika Karelija in 1293
9. junij
9.
Poglej Republika Karelija in 9. junij
Prav tako znan kot Karelija, Karjala.