Kazalo
185 odnosi: Ahalazija požiralnika, Akrecijski disk, Aktivno galaktično jedro, Akutna mieloblastna levkemija, Allan McLeod Cormack, Amenhotep I., Apoptoza, Arhimed, Arhimedov palimpsest, Avgust Berthold, Žarek gama, Čarobna gora, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled izumov, Črna luknja, Barbara McClintock, Barijev fluorid, Benjamin Ipavec, Benzen, Beril, Berilij, Biofilm, Bolečina v križu, Braggov pogoj, Braggov uklon, Brahiterapija, Brez povratka 4, Castle Bravo, Charles Glover Barkla, Charles Thomas Bolton, Cinkov sulfid, Comptonov pojav, Delčnovalovna dualnost, Delec alfa, Diabetično stopalo, Dvojna zvezda, Edo Šlajmer, Edward L. Tatum, Elektromagnetno valovanje, Elektronski mikroskop, Eponim, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Fotodioda, Fotoluminiscenca, Foton, Francis William Aston, G1.9+0.3, Godfrey Hounsfield, Henry Moseley, Herbert Friedman, ... Razširi indeks (135 več) »
Ahalazija požiralnika
Ahalazija požiralnika ali kardiospazem je nesposobnost sprostitve gastroezofagealnega sfinktra (mišice zapiralke na prehodu med požiralnikom in želodcem) pri požiranju.
Poglej Rentgenski žarki in Ahalazija požiralnika
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Poglej Rentgenski žarki in Akrecijski disk
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Poglej Rentgenski žarki in Aktivno galaktično jedro
Akutna mieloblastna levkemija
Akutna mieloblastna ali akutna mieloična levkemija (krajšava AML) je vrsta akutne levkemije, pri kateri prevladujejo mieloblasti – gre namreč za rakavo bolezen krvnih celic mieločne vrste.
Poglej Rentgenski žarki in Akutna mieloblastna levkemija
Allan McLeod Cormack
Allan MacLeod Cormack, južnoafriško-ameriški fizik škotskega rodu, nobelovec, * 23. februar 1924, Johannesburg, Južna Afrika, † 7. maj 1998, Winchester, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Rentgenski žarki in Allan McLeod Cormack
Amenhotep I.
Amenhotep I. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes I) ali Amenofis I. (iz starogrškega, Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str.
Poglej Rentgenski žarki in Amenhotep I.
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Rentgenski žarki in Apoptoza
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Rentgenski žarki in Arhimed
Arhimedov palimpsest
Značilna stran ''Arhimedovega palimpsesta''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni. Arhimedov ''Ostomachion''. Arhimedov palimpsest je pergamentni palimpsest, v izvirniku napisan v 10.
Poglej Rentgenski žarki in Arhimedov palimpsest
Avgust Berthold
Avgust Berthold, slovenski fotograf in impresionist, * 20. julij 1880, Puštal, † 1919, Ljubljana.
Poglej Rentgenski žarki in Avgust Berthold
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Rentgenski žarki in Žarek gama
Čarobna gora
Čarobna gora (v izvirniku) je leta 1924 nastali razvojni roman pisatelja Thomasa Manna.
Poglej Rentgenski žarki in Čarobna gora
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Rentgenski žarki in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled izumov
Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.
Poglej Rentgenski žarki in Časovni pregled izumov
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Rentgenski žarki in Črna luknja
Barbara McClintock
Barbara McClintock, ameriška genetičarka, prejemnica Nobelove nagrade, * 16. junij 1902, Hartford, Connecticut, Združene države Amerike, † 2. september 1992, Huntington, New York.
Poglej Rentgenski žarki in Barbara McClintock
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Poglej Rentgenski žarki in Barijev fluorid
Benjamin Ipavec
Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, * 24. december 1829, Šentjur (pri Celju), † 20. december 1908, Gradec.
Poglej Rentgenski žarki in Benjamin Ipavec
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Rentgenski žarki in Benzen
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej Rentgenski žarki in Beril
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Rentgenski žarki in Berilij
Biofilm
katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.
Poglej Rentgenski žarki in Biofilm
Bolečina v križu
Bolečina v križu, tudi lumbago, ni bolezen, temveč simptom za telesno stanje z različnimi vzroki.
Poglej Rentgenski žarki in Bolečina v križu
Braggov pogoj
Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.
Poglej Rentgenski žarki in Braggov pogoj
Braggov uklon
Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži.
Poglej Rentgenski žarki in Braggov uklon
Brahiterapija
Brahiterapija oz.
Poglej Rentgenski žarki in Brahiterapija
Brez povratka 4
Brez povratka 4 (izvirni angleški naslov The Final Destination) je 3D nadnaravna grozljivka iz leta 2009, delo filmskega režiserja Davida R. Ellisa in scenarista Erica Bressa, Oba sta skupaj delala že na Brez povratka 2 (Final Destination 2).
Poglej Rentgenski žarki in Brez povratka 4
Castle Bravo
Castle Bravo je bila operacija, med katero so ZDA prvič testirali termonuklearno vodikovo bombo.
Poglej Rentgenski žarki in Castle Bravo
Charles Glover Barkla
Charles Glover Barkla, FRS, angleški fizik, * 7. junij 1877, Widnes, grofija Cheshire, Anglija, † 23. oktober 1944, Edinburgh, Škotska.
Poglej Rentgenski žarki in Charles Glover Barkla
Charles Thomas Bolton
Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.
Poglej Rentgenski žarki in Charles Thomas Bolton
Cinkov sulfid
Cinkov sulfid, kemijska oznaka ZnS, je rumenkasto bel prah.
Poglej Rentgenski žarki in Cinkov sulfid
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Rentgenski žarki in Comptonov pojav
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Rentgenski žarki in Delčnovalovna dualnost
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Rentgenski žarki in Delec alfa
Diabetično stopalo
Diabetično stopalo definiramo kot skupino sindromov, pri katerih nevropatija (okvara živcev), ishemija in infekcija pripeljejo do uničenja tkiva, katerega končna posledica je lahko gangrena oz.
Poglej Rentgenski žarki in Diabetično stopalo
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Rentgenski žarki in Dvojna zvezda
Edo Šlajmer
Edo Šlajmer, slovenski kirurg, * 8. oktober 1864, Čabar (Hrvaška), † 23. december 1935, Ljubljana.
Poglej Rentgenski žarki in Edo Šlajmer
Edward L. Tatum
Edward Lawrie Tatum, ameriški biokemik, genetik in akademik, nobelovec, * 14. december 1909, Boulder, Kolorado, Združene države Amerike, † 5. november 1975, New York.
Poglej Rentgenski žarki in Edward L. Tatum
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Rentgenski žarki in Elektromagnetno valovanje
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Rentgenski žarki in Elektronski mikroskop
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Rentgenski žarki in Eponim
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Poglej Rentgenski žarki in Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Rentgenski žarki in Fotodioda
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Rentgenski žarki in Fotoluminiscenca
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Rentgenski žarki in Foton
Francis William Aston
Francis William Aston, angleški kemik in fizik, * 1. september 1877, Harborne, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. november 1945, Cambridge.
Poglej Rentgenski žarki in Francis William Aston
G1.9+0.3
G1.9+0.3 je najmlajši znan ostanek supernove v Mlečni cesti.
Poglej Rentgenski žarki in G1.9+0.3
Godfrey Hounsfield
Sir Godfrey Newbold Hounsfield, CBE, FRS, angleški elektrotehnik, nobelovec, * 28. avgust 1919, Nottinghamshire, Anglija, Združeno kraljestvo, † 12. avgust 2004, Kingston upon Thames, Surrey.
Poglej Rentgenski žarki in Godfrey Hounsfield
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Rentgenski žarki in Henry Moseley
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Poglej Rentgenski žarki in Herbert Friedman
Hermann Joseph Muller
Hermann Joseph Muller (pogosto okrajšano H. J. Muller), ameriški genetik in akademik, nobelovec, * 21. december 1890, New York, Združene države Amerike, † 5. april 1967, Indianapolis, Indiana, ZDA.
Poglej Rentgenski žarki in Hermann Joseph Muller
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Rentgenski žarki in Holografija
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Rentgenski žarki in Industrijska revolucija
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Rentgenski žarki in Infrardeče valovanje
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Rentgenski žarki in Integrirano vezje
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Rentgenski žarki in Ionizirajoče sevanje
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Rentgenski žarki in Izbruh žarkov gama
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Poglej Rentgenski žarki in Jata galaksij
Jata v Kotomeru
Jata v Kotomeru (Abell 3627) je jata galaksij, ki se nahaja blizu središča Velikega Atraktorja in je okoli 68.000.000 parsekov (222.000.000 svetlobnih let) oddaljena.
Poglej Rentgenski žarki in Jata v Kotomeru
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Rentgenski žarki in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Rentgenski žarki in Jedrska kemija
Jejunoileografija
Jejunoileografija je radiološka preiskava tankega črevesa.
Poglej Rentgenski žarki in Jejunoileografija
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Rentgenski žarki in Joseph John Thomson
Kapela (zvezda)
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.
Poglej Rentgenski žarki in Kapela (zvezda)
Karcinogen
Simbol za nevarnost karcinogenega dejavnika Karcinogen ali kancerogen je vsaki dejavnik, ki povroča rakasto obolenje oziroma je rakotvoren.
Poglej Rentgenski žarki in Karcinogen
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Poglej Rentgenski žarki in Katodna cev
Kolmanskop
Kolmanskop (Afrikanščina Colemanova glava) je mesto duhov v Namibu v južni Namibiji, 10 km od pristaniškega mesta Lüderitz.
Poglej Rentgenski žarki in Kolmanskop
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Rentgenski žarki in Komet
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Rentgenski žarki in Komet Hyakutake
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Rentgenski žarki in Kristalografija
Krup
Krup ali laringotraheobronhitis je bolezen dihal, ki jo običajno sproži akutna virusna okužba zgornjih dihal.
Poglej Rentgenski žarki in Krup
Kubizem
Juan Gris: ''Moški v kavarni'' iz leta 1914 Kubizem je umetniška smer v sodobnem slikarstvu, za katero je značilnost predstavljanje predmeta iz različnih zornih kotov hkrati.
Poglej Rentgenski žarki in Kubizem
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Rentgenski žarki in Kvazar
Labod X-1
Umetniška upodobitev dvozvezdja Labod X-1 Nasina slika)'' Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda.
Poglej Rentgenski žarki in Labod X-1
Legioneloza
Legioneloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča rod gramnegativnih bakterij Legionella.
Poglej Rentgenski žarki in Legioneloza
Ljubo Golič
Ljubo Golič, slovenski kemik in pedagog, *2.
Poglej Rentgenski žarki in Ljubo Golič
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Rentgenski žarki in Lomni količnik
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Poglej Rentgenski žarki in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Ludwig Zehnder
Ludwig Louis Albert Zehnder, švicarski fizik, * 4. maj 1854, Illnau, Švica, † 24. marec 1949, Oberhofen am Thunersee, Švica.
Poglej Rentgenski žarki in Ludwig Zehnder
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Poglej Rentgenski žarki in Luminiscenca
Madona v votlini
Madonna v votlini (italijansko Vergine delle rocce) je ime dveh slik iste teme italijanskega umetnika Leonarda da Vincija, s kompozicijo, ki je enaka, razen več pomembnih podrobnostih.
Poglej Rentgenski žarki in Madona v votlini
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Rentgenski žarki in Magnetar
Maine Coon
Maine Coon je pasma domačih mačk z izstopajočim videzom.
Poglej Rentgenski žarki in Maine Coon
Mamografija
Mamografija Mamografíja pomeni v medicini rentgensko slikanje dojk.
Poglej Rentgenski žarki in Mamografija
Margaret Thatcher
Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.
Poglej Rentgenski žarki in Margaret Thatcher
Marija Bešter Rogač
Marija Bešter Rogač, slovenska kemičarka, * 14. november 1958, Zgornja Besnica, Kranj.
Poglej Rentgenski žarki in Marija Bešter Rogač
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Rentgenski žarki in Max von Laue
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Rentgenski žarki in Medicina
Medicinska specialnost
Medicinska specialnost je veja medicinske prakse, ki se osredotoča na določeno skupino bolnikov, bolezni, veščin ali pristop.
Poglej Rentgenski žarki in Medicinska specialnost
Medicinski pripomoček
Medicinski pripomočki so instrumenti, aparati, sredstva, materiali in drugi izdelki, ki se uporabljajo sami ali v kombinaciji, vključno s programsko opremo, potrebno za njihovo pravilno uporabo, ki jih je izdelovalec namenil za humano uporabo za.
Poglej Rentgenski žarki in Medicinski pripomoček
Milan Betetto
Milan Betetto, slovenski zdravnik dermatovenerolog, univerzitetni profesor, hokejist in publicist, * 22. januar 1922, Ljubljana, † 2007, Ljubljana.
Poglej Rentgenski žarki in Milan Betetto
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Rentgenski žarki in Mineral
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Rentgenski žarki in Mira (zvezda)
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Rentgenski žarki in Moseleyjev zakon
Mutagen
Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.
Poglej Rentgenski žarki in Mutagen
Nagasaki
Nagasaki je mesto na Japonskem s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski prefekturi.
Poglej Rentgenski žarki in Nagasaki
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Rentgenski žarki in Naseljivi planet
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Rentgenski žarki in Nelinearna optika
Nevihta (Giorgione)
Nevihta (italijansko La Tempesta) je slika italijanskega renesančnega mojstra Giorgioneja, datirana med letoma 1506 in 1508.
Poglej Rentgenski žarki in Nevihta (Giorgione)
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Rentgenski žarki in Nevtronij
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Rentgenski žarki in Niels Henrik David Bohr
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Rentgenski žarki in Nikola Tesla
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Rentgenski žarki in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Rentgenski žarki in Nobelova nagrada za fiziko
Občina Sežana
Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.
Poglej Rentgenski žarki in Občina Sežana
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Poglej Rentgenski žarki in Območje H I
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Rentgenski žarki in Območje H II
Obninsk
Pogled na Obninsk, v ozadju jedrska elektrarna Obninsk je rusko mesto, v pokrajini Kaluška oblast in se nahaja 102 km jugozahodno od Moskve.
Poglej Rentgenski žarki in Obninsk
Obsevanje celega telesa
Obsevanje celega telesa (TBI – angl. total body irradiation) je posebna tehnika v radioterapiji, ki jo uporabljamo skupaj z intenzivno kemoterapijo pred presaditvijo kostnega mozga ali krvotvornih matičnih celic pri bolnikih z levkemijo ali limfomom.
Poglej Rentgenski žarki in Obsevanje celega telesa
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Poglej Rentgenski žarki in Obsevanje s hitrimi protoni
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Rentgenski žarki in Ogljik
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Rentgenski žarki in Ogljikova nanocevka
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Rentgenski žarki in Okultacija
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Rentgenski žarki in Optika
Otmar Majerič
Otmar Majerič, slovenski zdravnik, * 30. oktober 1895, Ormož, † 12. februar 1957, New York.
Poglej Rentgenski žarki in Otmar Majerič
Otroški rak
Otroški rak je rak pri otrocih.
Poglej Rentgenski žarki in Otroški rak
Pagetova bolezen kosti
Pagetova (izgovorjava: pêdžitova) bolézen kostí ali deformirajóči osteítis je kronična bolezen okostja, pri kateri kosti nenormalno rastejo, se povečajo in zmehčajo.
Poglej Rentgenski žarki in Pagetova bolezen kosti
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Rentgenski žarki in Palimpsest
Pentimento
Antonello da Messina: Salvator Mundi, 1465.-75. '''Pentimento''' se vidi v dnu Kristusovega vratu Kvartopirci'', oko 1595. Rentgenske slike so pokazale številne ''pentimente'' tudi na londonski in na teksaški različici Pentimento (ital.
Poglej Rentgenski žarki in Pentimento
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Rentgenski žarki in Periodni sistem elementov
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Rentgenski žarki in Peter Joseph William Debye
Pij iz Pietrelcine
Sveti Pij iz Pietrelcine, rojen Francesco Forgione, italijanski kapucinski redovnik in svetnik, * 25. maj 1887, Pietrelcina, Italija, † 23. september 1968, San Giovanni Rotondo, Italija.
Poglej Rentgenski žarki in Pij iz Pietrelcine
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Rentgenski žarki in Pljučni rak
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Poglej Rentgenski žarki in Pljučnica
Pomeni imen asteroidov: 59001–60000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 59001 do 60000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Rentgenski žarki in Pomeni imen asteroidov: 59001–60000
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Rentgenski žarki in Pospeševalnik
Preobčutljivostni pnevmonitis
Preobčutljivostni pnevmonitis (tudi ekstrinzični alergijski alveolitis) povzroča vdihavanje organskega prahu.
Poglej Rentgenski žarki in Preobčutljivostni pnevmonitis
Protin
Protin (tudi putika, udnica in skrnina, pogovorno giht in podagra, kadar gre za palec na nogi) je bolezen, za katero so običajno značilni ponavljajoči se napadi sklepnega vnetja – otečen, pordel, boleč in vroč sklep.
Poglej Rentgenski žarki in Protin
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Rentgenski žarki in Pulzar
Računalniška tomografija
Računalniška tomografija (kratica CT) je vrsta medicinske preiskave, ki ustvari tridimenzionalno sliko notranjosti telesa.
Poglej Rentgenski žarki in Računalniška tomografija
Računalniški vid
Računalniški vid je področje računalništva, ki se ukvarja z računalniškimi sistemi zmožnimi interpretacije in analize slikovnih podatkov.
Poglej Rentgenski žarki in Računalniški vid
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Rentgenski žarki in Radioaktivnost
Radiologija
Radiologija je veja medicine, kjer s pomočjo naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke oz.
Poglej Rentgenski žarki in Radiologija
Radioterapija
Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.
Poglej Rentgenski žarki in Radioterapija
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Rentgenski žarki in Rak (bolezen)
Rak dojke
Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.
Poglej Rentgenski žarki in Rak dojke
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Rentgenski žarki in Razpad beta
Razred amfibijskodesantih ladij Tarawa
Razred amfibijskodesantnih ladij Tarawa je sodoben razred amfibijskodesantnih ladij, ki je v uporabi v Vojni mornarici ZDA.
Poglej Rentgenski žarki in Razred amfibijskodesantih ladij Tarawa
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Rentgenski žarki in Rdeči premik
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Rentgenski žarki in Renij
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Rentgenski žarki in Rentgenij
Rentgenska praškovna difrakcija
Rentgenska praškovna difrakcija je najuporabnejša metoda za rutinske in tudi zahtevnejše strukturne preiskave trdnih kristaliničnih vzorcev.
Poglej Rentgenski žarki in Rentgenska praškovna difrakcija
Rosalind Franklin
Rosalind Elsie Franklin, angleška biofizičarka, * 25. julij 1920, Notting Hill, London, Anglija, † 16. april 1958, Chelsea, London, Anglija.
Poglej Rentgenski žarki in Rosalind Franklin
Samotraška Nike
Samotraška Nike, imenovana tudi Krilata zmagovalka Samotraška (grško Niki tis Samothrakis – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip Nike (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2.
Poglej Rentgenski žarki in Samotraška Nike
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rentgenski žarki in Seznam fizikalnih vsebin
Skupina galaksij
zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.
Poglej Rentgenski žarki in Skupina galaksij
Slikovno vodena radioterapija
Slikovno vodena radioterapija (IGRT, angl. Image Guided Radiotherapy) je del geometrične verifikacije v radioterapiji in pomeni uporabo različnih kilovoltnih (kV) in megavoltnih (MV) slikovnih metod, ki omogočajo vsakodnevno preverjanje nastavitve bolnika v izocenter na linearnem pospeševalniku.
Poglej Rentgenski žarki in Slikovno vodena radioterapija
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SVPB-F; 536 m) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od decembra 1943 do maja 1945 delovala v Dolenjih Novakih pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice.
Poglej Rentgenski žarki in Slovenska vojna partizanska bolnica Franja
SN 2006gy
Rentgenskega observatorija Chandra. Galaktično jedro je spodaj levo, supernova pa desno zgoraj. Domišljijska upodobitev eksplozije SN 2006gy je supernova (včasih obravnavana kot hipernova), odkrita okoli 18. septembra 2006.
Poglej Rentgenski žarki in SN 2006gy
Sondirna raketa
Izstrelitev kanadske sondažne rakete Black Brant Sondirna ali raziskovalna raketa je raketa, razvita za podorbitalne polete, ki nosi merilne instrumente za preučevanje zgornjih plasti ozračja ali znanstvene poskuse.
Poglej Rentgenski žarki in Sondirna raketa
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Rentgenski žarki in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Rentgenski žarki in Spektralna črta
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Rentgenski žarki in Spektroskopija
Srčno popuščanje
Sŕčno popúščanje je bolezen srca, ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem.
Poglej Rentgenski žarki in Srčno popuščanje
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Rentgenski žarki in Srebro
Strokovnjak
Strokovnjak (s tujko ekspert) je človek, ki dobro obvlada določeno stroko in se nanjo spozna.
Poglej Rentgenski žarki in Strokovnjak
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Rentgenski žarki in Supermasivna črna luknja
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Rentgenski žarki in Svetloba
Svinčev(II) oksid
Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.
Poglej Rentgenski žarki in Svinčev(II) oksid
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Rentgenski žarki in Svinec
Teleradioterapija
Teleradioterapija (obsevanje v področju medenice; nastavitev bolnice s pomočjo vakuumske blazine in laserskih črt za določitev področja obsevanja) Teleradioterapija, telerapija, daljinsko obsevanje ali obsevanje na daljavo, tudi zunanje perkutano obsevanje, je najpogostejša oblika radioterapije.
Poglej Rentgenski žarki in Teleradioterapija
Thomas Townsend Brown
Thomas Townsend Brown, ameriški fizik, * 18. marec 1905, Zanesville, Ohio, ZDA, † 22. oktober 1985, Avalon, otok Catalina, Kalifornija.
Poglej Rentgenski žarki in Thomas Townsend Brown
Thomsonovo sipanje
Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.
Poglej Rentgenski žarki in Thomsonovo sipanje
Titanova skupina
4.
Poglej Rentgenski žarki in Titanova skupina
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Rentgenski žarki in Trebušna prepona
Tristan da Cunha
Tristan da Cunha, pogovorno Tristan, je osamljena skupina vulkanskih otokov v južnem Atlantskem oceanu.
Poglej Rentgenski žarki in Tristan da Cunha
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Rentgenski žarki in Turkiz
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Rentgenski žarki in Uklon
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Rentgenski žarki in Uklon elektronov
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Poglej Rentgenski žarki in Uklonska mrežica
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Rentgenski žarki in Ultravijolično valovanje
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Rentgenski žarki in Umetnostna zgodovina
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Rentgenski žarki in Vesoljski observatorij
Visok krvni tlak
Visok krvni tlak ali hipertenzija (HTN), včasih imenovan arterijska hipertenzija, je kronično zdravstveno stanje, pri katerem gre za zvišan krvni tlak v arterijah.
Poglej Rentgenski žarki in Visok krvni tlak
Visoka napetost
Visoka napetost je izraz, ki označuje visoko napetost v električnih tokokrogih, kjer sta pomembna dejavnika varnost in izolacijske zahteve.
Poglej Rentgenski žarki in Visoka napetost
Vitamin D
Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.
Poglej Rentgenski žarki in Vitamin D
Vodikova bomba
Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.
Poglej Rentgenski žarki in Vodikova bomba
Vrstični elektronski mikroskop
Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.
Poglej Rentgenski žarki in Vrstični elektronski mikroskop
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Rentgenski žarki in Vrstno število
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Rentgenski žarki in Wilhelm Röntgen
William Henry Bragg
Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.
Poglej Rentgenski žarki in William Henry Bragg
William Lawrence Bragg
Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.
Poglej Rentgenski žarki in William Lawrence Bragg
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Rentgenski žarki in Zajetje elektrona
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Rentgenski žarki in Zvezdna črna luknja
17. januar
17.
Poglej Rentgenski žarki in 17. januar
Prav tako znan kot Rentgen, Rentgenska svetloba, Rentgenski žarek, Rentgensko sevanje, X žarki, Žarki X.