Komunikacija

480 odnosi: Aachen, Aak, Aare, Aargau, Adulske Alpe, Agri decumates, Akvitanska Galija, Alani, Albanjana (Rimska utrdba), Albulska železnica, Albulski predor, Aleksander I. Ruski, Aleksander Sever, Alemani, Alemanija, Allgäu, Alpe, Alter Kranen (Würzburg), Alzaško vino, Alzacija, Annales Bertiniani, Antoninska kuga, Ardeni, Arminij, Arnhem, Atlantski jeseter, Augusta Raurica, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Šelda, Španska nasledstvena vojna, Švabska Jura, Švabska vojvodina, Švica, Švicarske Alpe, Železnice v Švici, Čaše v okovju, Bad Zurzach, Baden-Württemberg, Balduin Luksemburški, Bas-Rhin, Basel, Baselski mir (1795), Batavi, Batavija (regija), Batavska vstaja, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Belfort, Belgi, Belgijska Galija, ..., Beneden Merwede, Bernard Montgomery, Bernina Express, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Leipzigu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bitka za Francijo, Bivalno-obrambni grad, Bodensko jezero, Bonn, Boven Merwede, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislavski grad, Breda, Nizozemska, Brian Gwynne Horrocks, Budimpešta, Burgundi, Burgundija, Burgundija (regija), Bydgoszcz, Campoformijski mir, Carinski grad, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cerkev Velikega svetega Martina, Köln, Cezarjeva mostova čez Ren, Chur, Citadela Petersberg, Clemens Brentano, Colmar, Commentarii de bello Gallico, Dagobert II., Düsseldorf, Deželni grad, Decebal, Delta Ren - Meuse - Šelda, Devetletna vojna, Dolga ladja, Dolina, Donava, Donavska armada, Dornbirn, Dortmund, Dovrska vrata, Družinski grad, Druga svetovna vojna, Eburoni, Eppelheim, Erfurt, Eridanos (geologija), Europoort, Evgen Savojski, Evropska razvodnica, Faramond, Fastrada, Flevum, Flimsov plaz, Foederati, Forum Hadriani, Francija, Francoska prva republika, Francoski departma, Francosko-nizozemska vojna, Frankovska, Frankovski gozd, Frankovsko cesarstvo, Freiburg im Breisgau, Friderik V. Pfalški, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galci, Galicija (Španija), Galien, Galija, Galske vojne, Galski imperij, Gautier Sans-Avoir, Gelderland, Geldern, Geografija Avstrije, Geografija Švice, Geografija Evrope, Geografija Italije, Georges Clemenceau, Germanik, Geti, Glacier Express, Glarnske Alpe, Gnej Domicij Corbulon, Gordijan III., Gornja Germanija, Gornjegermansko-retijski limes, Gottfried Keller, Gotthard (prelaz), Gracijan (rimski cesar), Grad, Grad Eltz, Grad Neuschwanstein, Grad Stahleck, Grad Valkhof, Grand Est, Grand Tour, Graubünden, Grofija Flandrija, Grosmagny, Habsburška monarhija, Haguenau, Hamaland, Hamavi, Hannover, Hati (germansko pleme), Haut-Rhin, Heidelberg, Helveti, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Heruli, Heruski, Hildegarda Vinzgauska, Hockenheim, Hohenzollerji, Honorij (rimski cesar), Huni, I. legija Adiutrix, I. legija Minervia, IJssel, IJsselmeer, Ill (Francija), International Watch Company, Italija, Ivan Češki, IX. legija Hispana, Janez Habsburško-Lotarinški, Jean Lattre, Jez (riba), Johan de Witt, John Ruskin, Josef Radetzky, Južna Holandija, Južna Nizozemska, Julij Civil, Jungfraujoch, Jurij Vega, Kačji potočnik, Kamniti most, Regensburg, Kanal Ren-Majna-Donava, Kanton Zürich, Karel Drzni, Karel Veliki, Karel XIV. Janez Švedski, Karl Marx, Karolingi, Katwijk, Köln, Kelti, Klodij Albin, Klodvik I., Kneževina Transilvanija, Koblenz, Konrad II. Nemški, Konstanški Münster, Konstanca, Nemčija, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstantin I. Veliki, Kraljeva pfalca, Goslar, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Holandija, Kraljevina Saška, Kras v Evropi, Krämerbrücke, Kristijan I. Danski, Kriza tretjega stoletja, Kronologija druge svetovne vojne, Kronologija prve svetovne vojne, Kultura linearne trakaste keramike, Kultura trakaste keramike, Kvadi, Laeti, Lahn, Langobardi, Latenska kultura, Latobrigi, Le chasseur maudit, Lek (reka), Les Rousses, Leto brez poletja, Lihtenštajn, Limes, Limes Germanicus, Linge, Lorelaj, Lotar Supplinburški, Lunévillski mir, Lustenau, M22 Locust, M26 Pershing, Mainz, Majna, Maksimijan, Maksimilijan Franc Avstrijski, Maksimilijan I. Bavarski, Maksimin Tračan, Mannheim, Marobod, Matilo, Mavricij Oranski, Maximilianstraße (Lindau), Menapijci, Meroveh, Merovingi, Merwede, Mesto, Metropolitansko območje, Meuse, Most Evrope, Strasbourg, Most Hohenzollern, Most treh dežel, Mota (grad), Mozela, Mrtvi rokav, Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju, Neckar, Nemški vogal, Nemško-francoski odnosi, Nesciov most, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648), Nizozemska zlata doba, Nizozemske dežele, Noord (reka), Nordwestblock, Novi Merwede, Oberalp (prelaz), Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Operacija Market-Garden, Origo Gentis Langobardorum, Otoški grad, Oton I. Veliki, Oton I. Zutphenski, Oton IV. Nemški, Otonska arhitektura, Palača volilnega kneza, Koblenz, Palatinat, Papež Martin V., Pariška kotlina, Pax Romana, Peter Lindpaintner, Pipin Grbasti, Place de la Concorde, Plemenska vojvodina Saška, Ploščič, Pobočni grad, Podmorski komunikacijski kabel, Poimenski seznam rek, Poljska nasledstvena vojna, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 110001–120000, Pomeni imen asteroidov: 22001–23000, Pontonski most, Porurje, Praetorium Agrippinae, Prazgodovinska umetnost, Prümski sporazum, Prednja Avstrija, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Premirje 11. novembra 1918, Principat, Prob, Projekt Delta (Nizozemska), Protipapež Janez XXIII., Prusija, Prva svetovna vojna, Publij Kvintilij Var, Puhlica, Raimondo Montecuccoli, Razlitje kemikalij Sandoz, Rüdesheim ob Renu, Rečna delta, Rečna ladja, Renij, Renska zveza, Renski masiv, Renski slapovi, Republika Nizozemska, Retija, Reunije, Reuss (reka), Rijnsburg, Rimska Britanija, Rimska provinca, Rimska vojna mornarica, Rimsko cesarstvo, Ripuarski Franki, Riquewihr, Rodbina Nassau-Dillenburg, Romanska arhitektura, Rona, Rudolf Rheinfeldški, Rumeni porečnik, Saška (razločitev), Saška (volilna kneževina), Salijski Franki, Schaffhausen, Schwarzwald, Schwäbisch Gmünd, Sedemletna vojna, Sedemnajst provinc, Sekvani, Severna Holandija, Severno morje, Severno Porenje - Vestfalija, Seznam rek po dolžini, Seznam rek v Švici, Seznam rek v Evropi, Seznam rek v Franciji, Seznam rimskih uzurpatorjev, Sicilija (dežela), Siegfried I. Spanheimski, Sigismund Luksemburški, Silingi, Slovenski eksonimi, Spanheimi, Speyer, Spodnja Germanija, Spodnja Lorena, Spodnji Ren, Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi, Srednja Evropa, Stari IJssel, Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija), Staro mesto Heidelberg, Starorimska civilizacija, Stein am Rhein, Stiliho, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Strasbourg, Summis desiderantes, Sveta Uršula, Sveti Hubert, Sveto rimsko cesarstvo, Tarn (reka), Tarraco, Taunus, Tetrarhija, Tiberij, Tigurini, Trajanovi dačanski vojni, Transilvanija, Trdnjava Ehrenbreitstein, Tri lige, Turingija, Utrecht, Utrechtski mir, Utrechtsko gričevje, Uzurpator, V. legija Alaudae, Vaduz, Valentinijan I., Valentinijan II., Vandali, Vatsko morje, Velika Germanija, Venlo, Versajska mirovna pogodba, Via Mala, Via Regia, VIII. legija Augusta, Visla, Vitelij, Vizigotsko kraljestvo, Vogezi, Vojna druge koalicije, Vojna prve koalicije, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Burgundija, Vojvodina Gelders, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Volilna kneževina Bavarska, Voluzijan, Voorburg, Vzhodne Alpe, Waal (reka), Wiesbaden, Wijk bij Duurstede, Wilhelm Röntgen, Windhoek, Woerden, Worms, XIX. legija, XVII. legija, XVIII. legija, XXII. legija Primigenia, Zahodna Frizija (regija), Zahodna fronta (druga svetovna vojna), Zahodna fronta (prva svetovna vojna), Zahodne Alpe, Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch, Zelandija, Nizozemska, Zgodovina Francije, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgornja Švabska, Zgornja dolina Rena, Zuiderzee, Zwammerdam, 1 E6 m, 1. (poljska) oklepna divizija, 1. (poljska) samostojna padalska brigada, 1. pehotna divizija (mehanizirana), 1. zavezniška zračnoprevozna armada, 10 pr. n. št., 11, 11 pr. n. št., 1146, 13. december, 13. februar, 1918, 1926, 1986, 2. pehotna divizija (ZDA), 23. februar, 23. marec, 3 pr. n. št., 6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo), 7. marec, 8. februar, 9. Razširi indeks (430 več) » « Shrink indeks

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Ren in Aachen · Poglej več »

Aak

Aak je dvojamborna obalna jadrnica na Nizozemskem; nekdaj tudi na Renu in Mozeli za prevažanje vina.

Novo!!: Ren in Aak · Poglej več »

Aare

Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.

Novo!!: Ren in Aare · Poglej več »

Aargau

Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Novo!!: Ren in Aargau · Poglej več »

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Novo!!: Ren in Adulske Alpe · Poglej več »

Agri decumates

Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5. stoletju Agri Decumates ali Decumates Agri (slovensko Dekumatska polja) je bila regija v rimskih provincah Gornja Germanija in Retija, ki je obsegala Schwarzwald ter Švabsko in Frankonsko Juro med rekami Ren, Majna in Donava.

Novo!!: Ren in Agri decumates · Poglej več »

Akvitanska Galija

Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.

Novo!!: Ren in Akvitanska Galija · Poglej več »

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Novo!!: Ren in Alani · Poglej več »

Albanjana (Rimska utrdba)

Albanjana je bilo ime, ki so ga stari Rimljani dali naselju na južnem bregu reke Ren, približno 40 kilometrov od njenega izliva v Severno morje, znano kot Alfen in današnji Alphen aan den Rijn na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Albanjana (Rimska utrdba) · Poglej več »

Albulska železnica

Albulska železnica (nemško: Albulabahn; italijansko Ferrovia dell'Albula) je železniška proga tirne širine 1 meter, ki je del tako imenovanega osrednjega omrežja Retijske železnice (RhB), v kantonu Graubünden v Švici.

Novo!!: Ren in Albulska železnica · Poglej več »

Albulski predor

Albulski predor je osrednji del Albulske železnice, ki je del retijskega železniškega omrežja v kantonu Graubünden v Švici.

Novo!!: Ren in Albulski predor · Poglej več »

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825. Vzgojen v duhu francoskega razsvetljenstva je vzpodbudil razvoj javnega šolstva in reformiral državno upravo. Zavedal se je, da je glavni razlog ruske zaostalosti tlačanstvo, a ni imel dovolj moči in trdnosti, po drugi strani pa preveč nasprotnikov, da bi tlačanstvo mogel, smel in nazadnje tudi hotel odpraviti. Veliko energije je pobralo njemu in takratni Rusiji bojevanje z Napoleonom. Po zmagi nad njim je postal glavni arbiter evropske politike in vodilna osebnost dunajskega kongresa. Ves čas ga je bremenil razkorak med njegovimi idejami in rusko stvarnostjo, tako da je nazadnje zapadel v malodušje in misticizem.

Novo!!: Ren in Aleksander I. Ruski · Poglej več »

Aleksander Sever

Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.

Novo!!: Ren in Aleksander Sever · Poglej več »

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Novo!!: Ren in Alemani · Poglej več »

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Novo!!: Ren in Alemanija · Poglej več »

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Novo!!: Ren in Allgäu · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Ren in Alpe · Poglej več »

Alter Kranen (Würzburg)

Alte Kranen Alte Kranen je baročni pristaniški žerjav z dvojnim krakom iz leta 1773 na Kranenkai, poimenovanem po njem, v Würzburgu na desnem bregu Majne zahodno od Julijeve promenade.

Novo!!: Ren in Alter Kranen (Würzburg) · Poglej več »

Alzaško vino

Alzaško vino (francosko vin d'Alsace) pridelujejo v Alzaciji v Franciji in je predvsem belo.

Novo!!: Ren in Alzaško vino · Poglej več »

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Novo!!: Ren in Alzacija · Poglej več »

Annales Bertiniani

Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.

Novo!!: Ren in Annales Bertiniani · Poglej več »

Antoninska kuga

Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Ren in Antoninska kuga · Poglej več »

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Novo!!: Ren in Ardeni · Poglej več »

Arminij

Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.

Novo!!: Ren in Arminij · Poglej več »

Arnhem

Arnhem (tudi Èrnem) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske; je glavno mesto province Gelderland in leži ob reki Nederrijn.

Novo!!: Ren in Arnhem · Poglej več »

Atlantski jeseter

Atlantski jeseter (znanstveno ime Acipenser sturio) je riba iz družine jesetrov, ki je bila včasih razširjena vzdolž obal Evrope, danes pa je izjemno redka.

Novo!!: Ren in Atlantski jeseter · Poglej več »

Augusta Raurica

Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.

Novo!!: Ren in Augusta Raurica · Poglej več »

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Novo!!: Ren in Avstrijska nasledstvena vojna · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Ren in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Šelda

Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..

Novo!!: Ren in Šelda · Poglej več »

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Novo!!: Ren in Španska nasledstvena vojna · Poglej več »

Švabska Jura

Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.

Novo!!: Ren in Švabska Jura · Poglej več »

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Novo!!: Ren in Švabska vojvodina · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Novo!!: Ren in Švica · Poglej več »

Švicarske Alpe

Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.

Novo!!: Ren in Švicarske Alpe · Poglej več »

Železnice v Švici

Ge 6/6 II 706 na progi Rhätischen Bahn (RhB) preko viadukta Landwasser Železnice v Švici predstavljajo hrbtenico javnega prevoza.

Novo!!: Ren in Železnice v Švici · Poglej več »

Čaše v okovju

Čaša v okovju, tudi diatretum (množina diatreta) ali mrežasta čaša je vrsta luksuznega pozno rimskega stekla, ki ga najdemo iz približno 4.

Novo!!: Ren in Čaše v okovju · Poglej več »

Bad Zurzach

Bad Zurzach je mesto v okraju Zurzach v kantonu Aargau v Švici.

Novo!!: Ren in Bad Zurzach · Poglej več »

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Novo!!: Ren in Baden-Württemberg · Poglej več »

Balduin Luksemburški

Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.

Novo!!: Ren in Balduin Luksemburški · Poglej več »

Bas-Rhin

Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.

Novo!!: Ren in Bas-Rhin · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Novo!!: Ren in Basel · Poglej več »

Baselski mir (1795)

Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.

Novo!!: Ren in Baselski mir (1795) · Poglej več »

Batavi

Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.

Novo!!: Ren in Batavi · Poglej več »

Batavija (regija)

Spodnjo Batavijo (''Neder Betvwe'') in Tielerwaardom (''Tyelerwaerd'') Regijska zastava Batavije Batavija je zgodovinska in geografska regija na Nizozemskem, ki je tvorila velike rodovitne otoke v delti rek, ki jo tvorita reki Ren (nizozemsko Rijn) in Meuse (nizozemsko Maas).

Novo!!: Ren in Batavija (regija) · Poglej več »

Batavska vstaja

Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.

Novo!!: Ren in Batavska vstaja · Poglej več »

Bazilika sv. Servacija, Maastricht

Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Bazilika sv. Servacija, Maastricht · Poglej več »

Belfort

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.

Novo!!: Ren in Belfort · Poglej več »

Belgi

Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.

Novo!!: Ren in Belgi · Poglej več »

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.

Novo!!: Ren in Belgijska Galija · Poglej več »

Beneden Merwede

Beneden Merwede (Spodnji Merwede) je del reke na Nizozemskem, ki jo večinoma napaja reka Ren.

Novo!!: Ren in Beneden Merwede · Poglej več »

Bernard Montgomery

Bernard Law Montgomery, *17. november 1887, Kennington, Združeno kraljestvo, † 24. marec 1976, Alton.

Novo!!: Ren in Bernard Montgomery · Poglej več »

Bernina Express

Bernina Express je vlak, ki povezuje Chur (ali Davos) v Švici s Poschiavom v Švici in Tiranom v Italiji s prečkanjem švicarskih Engadinskih Alp.

Novo!!: Ren in Bernina Express · Poglej več »

Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.

Novo!!: Ren in Bitka pri Adrianoplu (378) · Poglej več »

Bitka pri Leipzigu

Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.

Novo!!: Ren in Bitka pri Leipzigu · Poglej več »

Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.

Novo!!: Ren in Bitka v Tevtoburškem gozdu · Poglej več »

Bitka za Francijo

Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.

Novo!!: Ren in Bitka za Francijo · Poglej več »

Bivalno-obrambni grad

Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.

Novo!!: Ren in Bivalno-obrambni grad · Poglej več »

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.

Novo!!: Ren in Bodensko jezero · Poglej več »

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Bonn · Poglej več »

Boven Merwede

Boven Merwede (poslovenjeno: Gornji Merwede) je reka na Nizozemskem, ki jo večinoma napaja reka Ren.

Novo!!: Ren in Boven Merwede · Poglej več »

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Novo!!: Ren in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »

Bratislavski grad

Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.

Novo!!: Ren in Bratislavski grad · Poglej več »

Breda, Nizozemska

Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.

Novo!!: Ren in Breda, Nizozemska · Poglej več »

Brian Gwynne Horrocks

Generalporočnik sir Brian Gwynne Horrocks, KCB, KBE, DSO, MC, britanski general, televizijski voditelj in pisatelj, * 7. september 1895, † 4. januar 1985.

Novo!!: Ren in Brian Gwynne Horrocks · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.

Novo!!: Ren in Budimpešta · Poglej več »

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Novo!!: Ren in Burgundi · Poglej več »

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Novo!!: Ren in Burgundija · Poglej več »

Burgundija (regija)

Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.

Novo!!: Ren in Burgundija (regija) · Poglej več »

Bydgoszcz

Bydgoszcz ali Bidgošč (Bromberg, Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla.

Novo!!: Ren in Bydgoszcz · Poglej več »

Campoformijski mir

Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.

Novo!!: Ren in Campoformijski mir · Poglej več »

Carinski grad

Cestninski grad (nemško Zollburg) je grad, ki je v srednjem veku in zgodnjem novem veku varoval carinarnico in je bil namenjen njenemu nadzoru.

Novo!!: Ren in Carinski grad · Poglej več »

Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln

vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.

Novo!!: Ren in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln · Poglej več »

Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar

Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Poglej več »

Cerkev Velikega svetega Martina, Köln

Cerkev Velikega svetega Martina (nemško: Groß Sankt Martin) je romanska katoliška cerkev v Kölnu v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Cerkev Velikega svetega Martina, Köln · Poglej več »

Cezarjeva mostova čez Ren

Cezarjeva mostova čez Ren, prva dva zapisana mostova, ki sta prečkala reko Ren, je zgradil Julij Cezar in njegovi legionarji med galskimi vojnami leta 55 pred našim štetjem in 53 pred našim štetjem.

Novo!!: Ren in Cezarjeva mostova čez Ren · Poglej več »

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Novo!!: Ren in Chur · Poglej več »

Citadela Petersberg

Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.

Novo!!: Ren in Citadela Petersberg · Poglej več »

Clemens Brentano

Clemens Brentano (Emilie Linder, po letu 1833) Clemens Wenzeslaus Brentano de La Roche, nemški pisatelj, * 9. september 1778, Koblenz-Ehrenbreitstein, Nemčija, † 28. julij 1842, Aschaffenburg, Nemčija.

Novo!!: Ren in Clemens Brentano · Poglej več »

Colmar

Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.

Novo!!: Ren in Colmar · Poglej več »

Commentarii de bello Gallico

Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.

Novo!!: Ren in Commentarii de bello Gallico · Poglej več »

Dagobert II.

Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.

Novo!!: Ren in Dagobert II. · Poglej več »

Düsseldorf

Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.

Novo!!: Ren in Düsseldorf · Poglej več »

Deželni grad

Deželni grad ali državni grad (ali landesherrliche Burg) je bil grad teritorialnega gospodarja, kot je bil knezoškof, vojvoda ali knez, zgrajen za obrambo ali razširitev njegovih državnih posestev.

Novo!!: Ren in Deželni grad · Poglej več »

Decebal

Decebalus, prvotno Diurpaneus, slaven dačanski vladar (87-106),De Imperatoribus Romaniæ (Seznam bitk Rimskega cesarstva),.

Novo!!: Ren in Decebal · Poglej več »

Delta Ren - Meuse - Šelda

Osrednji in severni del delte Ren-Meuse (Šelda ni vidna) Razdelitev vode Rena in Meuse med različnimi vejami njune delte (Šelda spodaj levo) Delta Ren - Meuse - Šelda rečna delta na Nizozemskem, ki jo tvori sotočje Rena, Meuse in reke Šelda.

Novo!!: Ren in Delta Ren - Meuse - Šelda · Poglej več »

Devetletna vojna

Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.

Novo!!: Ren in Devetletna vojna · Poglej več »

Dolga ladja

Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.

Novo!!: Ren in Dolga ladja · Poglej več »

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Novo!!: Ren in Dolina · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Ren in Donava · Poglej več »

Donavska armada

Donavska armada (izvirno) je bila armada Francoskega direktorija, ki je delovala leta 1799 v zgornji donavski dolini.

Novo!!: Ren in Donavska armada · Poglej več »

Dornbirn

Dornbirn je mesto v avstrijski zvezni deželi Predarlska in je upravno središče istoimenskega okraja.

Novo!!: Ren in Dornbirn · Poglej več »

Dortmund

Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.

Novo!!: Ren in Dortmund · Poglej več »

Dovrska vrata

Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.

Novo!!: Ren in Dovrska vrata · Poglej več »

Družinski grad

Družinski grad (tudi rodbinski grad) ali ganerbni grad je grad, ki ga zaseda in upravlja več družin ali družinskih linij hkrati.

Novo!!: Ren in Družinski grad · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Ren in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Eburoni

Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.

Novo!!: Ren in Eburoni · Poglej več »

Eppelheim

Eppelheim je mesto v severnem Baden-Württembergu, Nemčija.

Novo!!: Ren in Eppelheim · Poglej več »

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Novo!!: Ren in Erfurt · Poglej več »

Eridanos (geologija)

Ime Eridanos, ki izhaja iz starogrškega Eridanos (reka v severni Evropi, omenjena v grški mitologiji in zgodovinopisju), so geologi dali reki, ki je tekla tam, kjer je zdaj Baltsko morje.

Novo!!: Ren in Eridanos (geologija) · Poglej več »

Europoort

Satelitski posnetek pristanišča Europoort (v dobesednem prevodu Evropska vrata) je veliko pristanišče in hkrati industrijski del Rotterdama, ki leži na nizozemskem otoku Rozenburg.

Novo!!: Ren in Europoort · Poglej več »

Evgen Savojski

Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Ren in Evgen Savojski · Poglej več »

Evropska razvodnica

Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.

Novo!!: Ren in Evropska razvodnica · Poglej več »

Faramond

Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.

Novo!!: Ren in Faramond · Poglej več »

Fastrada

Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.

Novo!!: Ren in Fastrada · Poglej več »

Flevum

Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.

Novo!!: Ren in Flevum · Poglej več »

Flimsov plaz

Flimsov plaz je največji znan plaz v Alpah, ki se je sprožil pred približno 10.000 leti v današnji vzhodni Švici in je največji na svetu, katerega učinki so še vedno vidni.

Novo!!: Ren in Flimsov plaz · Poglej več »

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Ren in Foederati · Poglej več »

Forum Hadriani

Forum Hadriani v sodobnem mestu Voorburg je bilo najsevernejše rimsko mesto na evropski celini in drugo najstarejše mesto na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Forum Hadriani · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Ren in Francija · Poglej več »

Francoska prva republika

Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.

Novo!!: Ren in Francoska prva republika · Poglej več »

Francoski departma

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.

Novo!!: Ren in Francoski departma · Poglej več »

Francosko-nizozemska vojna

Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.

Novo!!: Ren in Francosko-nizozemska vojna · Poglej več »

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Novo!!: Ren in Frankovska · Poglej več »

Frankovski gozd

Frankovski gozd je od 300 do 794,6 m visoko nemško hribovje in ima površino 925 km².

Novo!!: Ren in Frankovski gozd · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Novo!!: Ren in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Ren in Freiburg im Breisgau · Poglej več »

Friderik V. Pfalški

Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.

Novo!!: Ren in Friderik V. Pfalški · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Ren in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Ren in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Novo!!: Ren in Galci · Poglej več »

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Novo!!: Ren in Galicija (Španija) · Poglej več »

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti uzurpatorjem in germanskim plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno senatorski družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v Rimskem senatu Galiena povzdigniti v cezarja in avgusta. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja Ingenija in leta 259 uničil alemansko vojsko pri Mediolanu (sedanji Milano). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s Sasanidi pri Edesi leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos državljanske vojne. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega Galskega cesarstva pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij.

Novo!!: Ren in Galien · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Ren in Galija · Poglej več »

Galske vojne

Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.

Novo!!: Ren in Galske vojne · Poglej več »

Galski imperij

Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.

Novo!!: Ren in Galski imperij · Poglej več »

Gautier Sans-Avoir

Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.

Novo!!: Ren in Gautier Sans-Avoir · Poglej več »

Gelderland

Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.

Novo!!: Ren in Gelderland · Poglej več »

Geldern

Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.

Novo!!: Ren in Geldern · Poglej več »

Geografija Avstrije

Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

Novo!!: Ren in Geografija Avstrije · Poglej več »

Geografija Švice

Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.

Novo!!: Ren in Geografija Švice · Poglej več »

Geografija Evrope

Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.

Novo!!: Ren in Geografija Evrope · Poglej več »

Geografija Italije

Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.

Novo!!: Ren in Geografija Italije · Poglej več »

Georges Clemenceau

Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.

Novo!!: Ren in Georges Clemenceau · Poglej več »

Germanik

Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.

Novo!!: Ren in Germanik · Poglej več »

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Novo!!: Ren in Geti · Poglej več »

Glacier Express

Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.

Novo!!: Ren in Glacier Express · Poglej več »

Glarnske Alpe

Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.

Novo!!: Ren in Glarnske Alpe · Poglej več »

Gnej Domicij Corbulon

Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.

Novo!!: Ren in Gnej Domicij Corbulon · Poglej več »

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Novo!!: Ren in Gordijan III. · Poglej več »

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Novo!!: Ren in Gornja Germanija · Poglej več »

Gornjegermansko-retijski limes

Lesen stražni stolp, rekonstruiran leta 2008 in temelji na delu Dietwulfa Baatza Zgornjegermansko- Retijski limes, ali ORL, je 550 kilometrov dolg odsek nekdanje zunanje meje rimskega cesarstva med rekama Renom in Donavo.

Novo!!: Ren in Gornjegermansko-retijski limes · Poglej več »

Gottfried Keller

Gottfried Keller, švicarski pesnik, pisatelj in politik, * 19. julij 1819 v Zürich, Švica, † 15. julij 1890.

Novo!!: Ren in Gottfried Keller · Poglej več »

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Novo!!: Ren in Gotthard (prelaz) · Poglej več »

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Novo!!: Ren in Gracijan (rimski cesar) · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Ren in Grad · Poglej več »

Grad Eltz

Grad Eltz (nemško Burg Eltz) je srednjeveški grad nameščen na hribu nad reko Mozelo med Koblenzom in Trierjem v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Grad Eltz · Poglej več »

Grad Neuschwanstein

Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.

Novo!!: Ren in Grad Neuschwanstein · Poglej več »

Grad Stahleck

Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.

Novo!!: Ren in Grad Stahleck · Poglej več »

Grad Valkhof

Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Grad Valkhof · Poglej več »

Grand Est

Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.

Novo!!: Ren in Grand Est · Poglej več »

Grand Tour

Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.

Novo!!: Ren in Grand Tour · Poglej več »

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Novo!!: Ren in Graubünden · Poglej več »

Grofija Flandrija

Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Grofija Flandrija · Poglej več »

Grosmagny

Grosmagny je naselje in istoimenska občina v departmaju Territoire de Belfort v vzhodno francoski pokrajini Franche-Comté.

Novo!!: Ren in Grosmagny · Poglej več »

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Novo!!: Ren in Habsburška monarhija · Poglej več »

Haguenau

Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.

Novo!!: Ren in Haguenau · Poglej več »

Hamaland

Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.

Novo!!: Ren in Hamaland · Poglej več »

Hamavi

Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.

Novo!!: Ren in Hamavi · Poglej več »

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Novo!!: Ren in Hannover · Poglej več »

Hati (germansko pleme)

Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.

Novo!!: Ren in Hati (germansko pleme) · Poglej več »

Haut-Rhin

Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.

Novo!!: Ren in Haut-Rhin · Poglej več »

Heidelberg

Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Ren in Heidelberg · Poglej več »

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Novo!!: Ren in Helveti · Poglej več »

Henrik I. Bavarski

Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.

Novo!!: Ren in Henrik I. Bavarski · Poglej več »

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Novo!!: Ren in Henrik I. Nemški · Poglej več »

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Novo!!: Ren in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Ren in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Novo!!: Ren in Henrik VII. Luksemburški · Poglej več »

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Novo!!: Ren in Heruli · Poglej več »

Heruski

Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.

Novo!!: Ren in Heruski · Poglej več »

Hildegarda Vinzgauska

Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.

Novo!!: Ren in Hildegarda Vinzgauska · Poglej več »

Hockenheim

Evangeličanska Cerkev v Hockenheimu leta 2013 Hockenheim je mesto v Nemčiji, ki se nahaja v severozahodnem delu zvezne dežele Baden-Württemberg, okoli 20 kilometrov južno od Mannheima.

Novo!!: Ren in Hockenheim · Poglej več »

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Novo!!: Ren in Hohenzollerji · Poglej več »

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Novo!!: Ren in Honorij (rimski cesar) · Poglej več »

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Novo!!: Ren in Huni · Poglej več »

I. legija Adiutrix

Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.

Novo!!: Ren in I. legija Adiutrix · Poglej več »

I. legija Minervia

Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.

Novo!!: Ren in I. legija Minervia · Poglej več »

IJssel

IJssel (tudi Gelderski IJssel ("Geldern IJssel"), da se razlikuje od Holandskega IJssela) je nizozemski rokav reke Ren, ki teče proti severu in se na koncu izliva v IJsselmeer (pred dokončanjem jezu Afsluitdijk leta 1932, znanega kot Zuiderzee) in tako tudi naravno pristanišče v Severnem morju.

Novo!!: Ren in IJssel · Poglej več »

IJsselmeer

Kopalna plaža na Markermeerju pri Hoornu Hindeloopen, pogled na IJsselmeer IJsselmeer (Eisselmeer, Ysselmeer; IJ je v nizozemščini poseben digraf, zato se tudi J piše z velikimi tiskanimi črkami) je največje jezero na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in IJsselmeer · Poglej več »

Ill (Francija)

Ill je 223 km dolga reka v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, levi pritok Rena.

Novo!!: Ren in Ill (Francija) · Poglej več »

International Watch Company

International Watch Co. (poznana tudi kot IWC) je švicarski proizvajalec prestižnih mehanskih ur.

Novo!!: Ren in International Watch Company · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Ren in Italija · Poglej več »

Ivan Češki

Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.

Novo!!: Ren in Ivan Češki · Poglej več »

IX. legija Hispana

IX.

Novo!!: Ren in IX. legija Hispana · Poglej več »

Janez Habsburško-Lotarinški

Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.

Novo!!: Ren in Janez Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Jean Lattre

Jean Joseph Marie Gabriel de Lattre de Tassigny, francoski general, * 2. februar 1889, Mouilleron-en-Pareds, † 11. januar 1952, Pariz.

Novo!!: Ren in Jean Lattre · Poglej več »

Jez (riba)

Jez (znanstveno ime Leuciscus idus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Novo!!: Ren in Jez (riba) · Poglej več »

Johan de Witt

Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.

Novo!!: Ren in Johan de Witt · Poglej več »

John Ruskin

John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.

Novo!!: Ren in John Ruskin · Poglej več »

Josef Radetzky

Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Grad Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Novo!!: Ren in Josef Radetzky · Poglej več »

Južna Holandija

Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.

Novo!!: Ren in Južna Holandija · Poglej več »

Južna Nizozemska

Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.

Novo!!: Ren in Južna Nizozemska · Poglej več »

Julij Civil

Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.

Novo!!: Ren in Julij Civil · Poglej več »

Jungfraujoch

Jungfraujoch ('Sedlo Jungfrau') je sedlo, ki povezuje dva glavna štiritisočaka Bernskih Alp: Jungfrau in Mönch.

Novo!!: Ren in Jungfraujoch · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Ren in Jurij Vega · Poglej več »

Kačji potočnik

Kačji potočnik (znanstveno ime Ophiogomphus cecilia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Vzhodni Evropi ter zahodu Sibirije.

Novo!!: Ren in Kačji potočnik · Poglej več »

Kamniti most, Regensburg

Kamniti most (Steinerne Brücke) v Regensburgu, Nemčija, je most čez Donavo iz 12.

Novo!!: Ren in Kamniti most, Regensburg · Poglej več »

Kanal Ren-Majna-Donava

Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.

Novo!!: Ren in Kanal Ren-Majna-Donava · Poglej več »

Kanton Zürich

Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.

Novo!!: Ren in Kanton Zürich · Poglej več »

Karel Drzni

Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.

Novo!!: Ren in Karel Drzni · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Ren in Karel Veliki · Poglej več »

Karel XIV. Janez Švedski

Charles-Jean Baptiste Bernadotte, francoski maršal ter švedski in norveški kralj, * 26. januar 1763, Pau, Francija, † 8. marec 1844, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Ren in Karel XIV. Janez Švedski · Poglej več »

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Novo!!: Ren in Karl Marx · Poglej več »

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Novo!!: Ren in Karolingi · Poglej več »

Katwijk

Nizozemski topografski zemljevid Katwijka (urbano območje), marec 2014 Obalni bulvar v Katwijku Katwijk, piše se tudi Katwyk, je obmorska občina in mesto v provinci Južna Holandija v srednjem zahodnem delu Nizozemske.

Novo!!: Ren in Katwijk · Poglej več »

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Novo!!: Ren in Köln · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Ren in Kelti · Poglej več »

Klodij Albin

Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.

Novo!!: Ren in Klodij Albin · Poglej več »

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Novo!!: Ren in Klodvik I. · Poglej več »

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Novo!!: Ren in Kneževina Transilvanija · Poglej več »

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Novo!!: Ren in Koblenz · Poglej več »

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Novo!!: Ren in Konrad II. Nemški · Poglej več »

Konstanški Münster

Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.

Novo!!: Ren in Konstanški Münster · Poglej več »

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Novo!!: Ren in Konstanca, Nemčija · Poglej več »

Konstancij II.

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.

Novo!!: Ren in Konstancij II. · Poglej več »

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Novo!!: Ren in Konstancij Klor · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Novo!!: Ren in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Kraljeva pfalca, Goslar · Poglej več »

Kraljevina Bavarska

Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.

Novo!!: Ren in Kraljevina Bavarska · Poglej več »

Kraljevina Holandija

Kraljevina Holandija ((sodobno), (moderno)) je ustvaril Napoleon Bonaparte, ki je marca 1806 strmoglavil Batavsko republiko, da bi bolje nadzoroval Nizozemsko.

Novo!!: Ren in Kraljevina Holandija · Poglej več »

Kraljevina Saška

Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Ren in Kraljevina Saška · Poglej več »

Kras v Evropi

Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.

Novo!!: Ren in Kras v Evropi · Poglej več »

Krämerbrücke

Krämerbrücke (v prevodu Trgovski most) je srednjeveški ločni most v mestu Erfurt v Turingiji v osrednji Nemčiji, ki je obdan s trgovinami in pollesenimi hišami na obeh straneh tlakovane ulice.

Novo!!: Ren in Krämerbrücke · Poglej več »

Kristijan I. Danski

Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.

Novo!!: Ren in Kristijan I. Danski · Poglej več »

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Novo!!: Ren in Kriza tretjega stoletja · Poglej več »

Kronologija druge svetovne vojne

Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.

Novo!!: Ren in Kronologija druge svetovne vojne · Poglej več »

Kronologija prve svetovne vojne

Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.

Novo!!: Ren in Kronologija prve svetovne vojne · Poglej več »

Kultura linearne trakaste keramike

Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.

Novo!!: Ren in Kultura linearne trakaste keramike · Poglej več »

Kultura trakaste keramike

Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.

Novo!!: Ren in Kultura trakaste keramike · Poglej več »

Kvadi

Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.

Novo!!: Ren in Kvadi · Poglej več »

Laeti

Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.

Novo!!: Ren in Laeti · Poglej več »

Lahn

Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Lahn · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Novo!!: Ren in Langobardi · Poglej več »

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Novo!!: Ren in Latenska kultura · Poglej več »

Latobrigi

Gornjega Rena Latobrigi ali Latoviki, keltsko pleme, ki ga omenja Cezar v svojih Komentarjih galske vojne.

Novo!!: Ren in Latobrigi · Poglej več »

Le chasseur maudit

J.W. Cordes: ''Divji lov'' (''Die Wilde Jagd'') Le chasseur maudit (Zakleti lovec) je simfonična pesnitev francoskega skladatelja Césarja Francka.

Novo!!: Ren in Le chasseur maudit · Poglej več »

Lek (reka)

Lek je ime 62 km dolgega spodnjega dela severnega estuarija Rena.

Novo!!: Ren in Lek (reka) · Poglej več »

Les Rousses

Les Rousses je zimsko-športno središče in občina v francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté.

Novo!!: Ren in Les Rousses · Poglej več »

Leto brez poletja

Leto 1816 je znano kot leto brez poletja (tudi »leto revščine«, »poletje, ki to ni bilo«, »zamrznjeno do smrti«), zaradi hudih podnebnih anomalij, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature za med 0,4 °C in 0,7 °C.

Novo!!: Ren in Leto brez poletja · Poglej več »

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Novo!!: Ren in Lihtenštajn · Poglej več »

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Novo!!: Ren in Limes · Poglej več »

Limes Germanicus

(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.

Novo!!: Ren in Limes Germanicus · Poglej več »

Linge

Reka Linge blizu Eldika Linge je reka v nizozemski regiji Betuwe, ki je dolga 99,8 km, zaradi česar je ena najdaljših rek, ki v celoti tečejo znotraj Nizozemske.

Novo!!: Ren in Linge · Poglej več »

Lorelaj

Lorelaj pri St. Goarju Zemljevid Zgornje srednje doline Rena Signalna postaja Bankeck, St. Goar Lorelaj (tudi Lorelei, Loreleï, Lore Lay, Lore-Ley, Lurley, Lurelei, Lurlei) je skalna gmota iz skrilavca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v Zgornji srednji dolini Rena v Sankt Goarshausnu, Porenje - Pfalška, na vzhodnem, desnem bregu reke Ren (v 555. kilometru).

Novo!!: Ren in Lorelaj · Poglej več »

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Novo!!: Ren in Lotar Supplinburški · Poglej več »

Lunévillski mir

Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.

Novo!!: Ren in Lunévillski mir · Poglej več »

Lustenau

Lustenau je naselje (trg) in občina v najzahodnejšem avstrijskem okrožju Dornbirn.

Novo!!: Ren in Lustenau · Poglej več »

M22 Locust

Lahki tank M22 Locust je bil ameriški tank druge svetovne vojne.

Novo!!: Ren in M22 Locust · Poglej več »

M26 Pershing

Težki tank M26 Pershing je bil ameriški tank druge svetovne vojne.

Novo!!: Ren in M26 Pershing · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Novo!!: Ren in Mainz · Poglej več »

Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Majna · Poglej več »

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Novo!!: Ren in Maksimijan · Poglej več »

Maksimilijan Franc Avstrijski

Maximilian Franz Xaver Joseph Johann Anton de Paula Wenzel von Österreich (Maksimilijan Franc Ksaver Jožef Janez Anton od Pavle Wenzel Avstrijski), * 8. december 1756, Dunaj, † 26. julij 1801, Hetzendorf pri Dunaju Kot avstrijski nadvojvoda Maksimilijan Franc II. je bil od leta 1780 veliki mojster nemškega viteškega reda in med leti 1784 in 1801 volilni knez in nadškof volilnega okrožja in nadškofije Köln, kakor tudi knezoškof Münstra.

Novo!!: Ren in Maksimilijan Franc Avstrijski · Poglej več »

Maksimilijan I. Bavarski

Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.

Novo!!: Ren in Maksimilijan I. Bavarski · Poglej več »

Maksimin Tračan

Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.

Novo!!: Ren in Maksimin Tračan · Poglej več »

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Ren in Mannheim · Poglej več »

Marobod

Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.

Novo!!: Ren in Marobod · Poglej več »

Matilo

Leidnu Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Matilo'' je na karti označen s številko 4. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika. Leidnu Južno Nizozemsko, ki prikazuje Matilovo lokacijo Matilo ali Matilone je bila nekoč rimska utrdba (castellum) v današnjem Leidnu.

Novo!!: Ren in Matilo · Poglej več »

Mavricij Oranski

Mavricij Oranski (nizozemsko: Maurits van Oranje), grof Nassavski, knez Oranski (od 1618), * 13. november 1567, Dillenburg, † 23. april 1625, Haag.

Novo!!: Ren in Mavricij Oranski · Poglej več »

Maximilianstraße (Lindau)

Maximilianstraße v Lindauu (Bavarska) je glavna ulica, ki poteka v smeri vzhod-zahod v starem mestnem jedru Lindaua na istoimenskem otoku na vzhodnem delu Bodenskega jezera.

Novo!!: Ren in Maximilianstraße (Lindau) · Poglej več »

Menapijci

Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.

Novo!!: Ren in Menapijci · Poglej več »

Meroveh

Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.

Novo!!: Ren in Meroveh · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Novo!!: Ren in Merovingi · Poglej več »

Merwede

Rena – Meuse Merwede etimologija je negotova, verjetno izpeljanka iz starodavne nizozemske besede Merwe ali Merowe, besede, ki pomeni "široka voda") je ime več povezanih odsekov reke na Nizozemskem, med mesti Woudrichem, Dordrecht in Papendrecht. Reka je del delte Ren-Meuse-Šelda in jo večinoma napaja reka Ren. Sprva se nepovezana rokav Meuse združi z Waalom pri Woudrichemu in tvori Boven Merwede (Zgornji Merwede). Nekaj kilometrov dolvodno se razcepi na Beneden Merwede (Spodnji Merwede) na desni in Nieuwe Merwede (Novi Merwede) na levi. Vse te reke so plimne. Novi Merwede se združi z Bergse Maas blizu Lage Zwaluwe, in tvori estuar Holandskega Diepa, ter ločuje otok Dordrecht od narodnega parka Biesbosch. Spodnji Merwede se pri Papendrechtu razcepi na reko Noord in Stari Maas.

Novo!!: Ren in Merwede · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Ren in Mesto · Poglej več »

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Novo!!: Ren in Metropolitansko območje · Poglej več »

Meuse

Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.

Novo!!: Ren in Meuse · Poglej več »

Most Evrope, Strasbourg

Most Evrope (nemško Europabrücke, francosko Pont de l'Europe) je cestni most s štirimi prometnimi pasovi ter kolesarsko stezo in pešpotjo na obeh straneh med Kehlom in Strasbourgom čez Ren na meji med Nemčijo in Francijo.

Novo!!: Ren in Most Evrope, Strasbourg · Poglej več »

Most Hohenzollern

Most Hohenzollern (nemško Hohenzollernbrücke) je most čez reko Ren v nemškem mestu Köln.

Novo!!: Ren in Most Hohenzollern · Poglej več »

Most treh dežel

Most treh dežel (nemško: Dreiländerbrücke, francosko: La premostitvena des Trois Pays) je ločni mostu, ki prečka reko Ren med občinana Huningue (Francija) in Weil am Rhein (Nemčija), znotraj baselskega (Švica) metropolitanskega območja.

Novo!!: Ren in Most treh dežel · Poglej več »

Mota (grad)

Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.

Novo!!: Ren in Mota (grad) · Poglej več »

Mozela

Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.

Novo!!: Ren in Mozela · Poglej več »

Mrtvi rokav

Mrtvica ali mrtvi rokav je jezero ali bazen v obliki črke U, ki nastane, ko je širok meander reke odrezan, kar ustvari prostostoječo vodno telo.

Novo!!: Ren in Mrtvi rokav · Poglej več »

Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju

Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju je podvodno arheološko najdišče, ki se nahaja ob severni obali otoka Hispaniole, blizu meje Dominikanske republike z Haitijem, na otočju Velikih Antilov v Karibskem morju.

Novo!!: Ren in Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju · Poglej več »

Neckar

Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.

Novo!!: Ren in Neckar · Poglej več »

Nemški vogal

Nemški vogal (nemško Deutsches Eck) je rt v Koblenzu v Nemčiji, kjer se reka Mozela izliva v Ren.

Novo!!: Ren in Nemški vogal · Poglej več »

Nemško-francoski odnosi

Francija (zelena) in Nemčija (oranžna) Odnosi med Nemčijo in Francijo so sestavni del širše politike Evrope, pri čemer sta obe državi ustanoviteljici in glavni vodilni državi članici Evropske unije in njena predhodnica Evropski skupnosti od njenega nastanka leta 1958 s podpisom Rimske pogodbe.

Novo!!: Ren in Nemško-francoski odnosi · Poglej več »

Nesciov most

Nesciov most ali Palingbrug (lit. Jeguljast most) je brv za kolesarje in pešce na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Nesciov most · Poglej več »

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.

Novo!!: Ren in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) · Poglej več »

Nizozemska zlata doba

Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.

Novo!!: Ren in Nizozemska zlata doba · Poglej več »

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Novo!!: Ren in Nizozemske dežele · Poglej več »

Noord (reka)

Noord ("North") (v prevodu Sever) je kratka plimna reka v zahodni Nizozemski, v provinci Južna Holandija.

Novo!!: Ren in Noord (reka) · Poglej več »

Nordwestblock

Nordwestblock je pojem, ki označuje skupino antičnih evropskih ljudstev, ki so naseljevala današnjo Nizozemsko, Belgijo, severno Francijo in zahodni del Nemčije.

Novo!!: Ren in Nordwestblock · Poglej več »

Novi Merwede

Predvideni potek kanala Novi Merwede, okoli leta 1868 (točkana linija). Novi Merwede iz Kievitswaarda Novi Merwede ("Novi Merwede") je nizozemski kanal, ki ga večinoma napaja reka Ren in je bil zgrajen leta 1870, da bi tvoril krak v delti Ren–Meuse.

Novo!!: Ren in Novi Merwede · Poglej več »

Oberalp (prelaz)

Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.

Novo!!: Ren in Oberalp (prelaz) · Poglej več »

Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu

Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.

Novo!!: Ren in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu · Poglej več »

Operacija Market-Garden

Operacija Market-Garden (izvirno angleško Operation Market-Garden; možni slovenski prevod Operacija Zelenjavni vrt) je bila največja letalsko-desantna operacija v zgodovini (uporabili so 33.000 padalcev), s katero so hoteli zavezniki zavzeti mostove v koridorju nizozemskih mest Eindhoven, Nijmegen in Arnhem.

Novo!!: Ren in Operacija Market-Garden · Poglej več »

Origo Gentis Langobardorum

Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.

Novo!!: Ren in Origo Gentis Langobardorum · Poglej več »

Otoški grad

Otoški grad (nemško: Inselburg, angl. Island castle) je različica vodnega gradu.

Novo!!: Ren in Otoški grad · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Ren in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton I. Zutphenski

Oton Hamerštajnski, (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof nemških ozemelj Wetterau in Engersgouw.

Novo!!: Ren in Oton I. Zutphenski · Poglej več »

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Novo!!: Ren in Oton IV. Nemški · Poglej več »

Otonska arhitektura

Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.

Novo!!: Ren in Otonska arhitektura · Poglej več »

Palača volilnega kneza, Koblenz

Palača volilnega kneza (nemško: Kurfürstliches Schloss) v Koblenzu v Nemčiji, ki je bila rezidenca zadnjega nadškofa in volilnega kneza iz Trierja, Clemensa Venčeslava Saškega, je naročil gradnjo v poznem 18.

Novo!!: Ren in Palača volilnega kneza, Koblenz · Poglej več »

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Ren in Palatinat · Poglej več »

Papež Martin V.

Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).

Novo!!: Ren in Papež Martin V. · Poglej več »

Pariška kotlina

Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.

Novo!!: Ren in Pariška kotlina · Poglej več »

Pax Romana

Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr. n. št. – 180 n. št.). Mir je vzpostavil cesar Avgust, zato se včasih imenuje tudi Pax Augusta.

Novo!!: Ren in Pax Romana · Poglej več »

Peter Lindpaintner

Peter Josef von Lindpaintner, nemški skladatelj in dirigent, * 8. december 1791, Koblenz ob Renu, Nemčija, † 21. avgust 1856, Wasserburg ob Bodenskem jezeru, Nemčija.

Novo!!: Ren in Peter Lindpaintner · Poglej več »

Pipin Grbasti

Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.

Novo!!: Ren in Pipin Grbasti · Poglej več »

Place de la Concorde

Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.

Novo!!: Ren in Place de la Concorde · Poglej več »

Plemenska vojvodina Saška

Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.

Novo!!: Ren in Plemenska vojvodina Saška · Poglej več »

Ploščič

Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Novo!!: Ren in Ploščič · Poglej več »

Pobočni grad

Grad Ehrenfels ob Renu, Nemčija Pobočni grad je srednjeveški grad, ki leži na pobočju hriba, a pod njegovim vrhom.

Novo!!: Ren in Pobočni grad · Poglej več »

Podmorski komunikacijski kabel

Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.

Novo!!: Ren in Podmorski komunikacijski kabel · Poglej več »

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Novo!!: Ren in Poimenski seznam rek · Poglej več »

Poljska nasledstvena vojna

Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.

Novo!!: Ren in Poljska nasledstvena vojna · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Novo!!: Ren in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 110001–120000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Ren in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 22001 do 23000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Ren in Pomeni imen asteroidov: 22001–23000 · Poglej več »

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Novo!!: Ren in Pontonski most · Poglej več »

Porurje

Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Porurje · Poglej več »

Praetorium Agrippinae

''Pretorij Agripine'' upodobljen levo na Tabula Peutingeriana Pregledna karta Kasteluma izkopavanja: Valkenburg med 1941-'43 in '46-'50 Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Praetorium Agrippinae'' je na karti označen s številko 3. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika. Praetorium Agrippinae (Agripin Pretorij) je bila rimska naselbina v provinci Spodnja Germanija, na območju Kananefatov, ki se nahaja v današnjem Valkenburgu na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Praetorium Agrippinae · Poglej več »

Prazgodovinska umetnost

V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.

Novo!!: Ren in Prazgodovinska umetnost · Poglej več »

Prümski sporazum

Prümski sporazum, sklenjen 19.

Novo!!: Ren in Prümski sporazum · Poglej več »

Prednja Avstrija

Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.

Novo!!: Ren in Prednja Avstrija · Poglej več »

Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.

Novo!!: Ren in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino · Poglej več »

Premirje 11. novembra 1918

Fotografija posneta po podpisu sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno. To se je zgodilo na vagonu Ferdinanda Focha v kraju Compiègne. Foch je drugi z desne, levo od njega pa je britanski predstavnik Sir Rosslyn Wemyss. Na desni je admiral George Hope. Premirje 11.

Novo!!: Ren in Premirje 11. novembra 1918 · Poglej več »

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Novo!!: Ren in Principat · Poglej več »

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Novo!!: Ren in Prob · Poglej več »

Projekt Delta (Nizozemska)

Pregledna karta projekta Delte, niz jezov, zapornic, nasipov in drugih naprav v južni Nizozemski in Zeelandu. Oosterscheldekering, največja od 13 zapornic v projektu Delta. Projekt Delta (nizozemsko Deltawerken) je niz gradbenih konstrukcij, ki vsebujejo zapornice, jezov, pregrad in nasipov, s katerimi se zaščiti velik del morske obale in rečne delte Rena, Meuse in Šelda na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Projekt Delta (Nizozemska) · Poglej več »

Protipapež Janez XXIII.

Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.

Novo!!: Ren in Protipapež Janez XXIII. · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Ren in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ren in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Publij Kvintilij Var

Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.

Novo!!: Ren in Publij Kvintilij Var · Poglej več »

Puhlica

Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.

Novo!!: Ren in Puhlica · Poglej več »

Raimondo Montecuccoli

Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.

Novo!!: Ren in Raimondo Montecuccoli · Poglej več »

Razlitje kemikalij Sandoz

Sanacija nesreče Razlitje kemikalij v skladišču Sandoz je bila velika okoljska katastrofa, katerega vzrok je bil požar in njegovo širjenje, ki je zajelo agrokemično skladišče podjetja Sandoz v Schweizerhallu, Basel-Landschaft v Švici, 1.

Novo!!: Ren in Razlitje kemikalij Sandoz · Poglej več »

Rüdesheim ob Renu

Rüdesheim Rüdesheim ob Renu je mesto vina v hessenskem okrožju Rheingau-Taunus ob vznožju Niederwalda na južnem prehodu v srednjo dolino Rena.

Novo!!: Ren in Rüdesheim ob Renu · Poglej več »

Rečna delta

Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.

Novo!!: Ren in Rečna delta · Poglej več »

Rečna ladja

Ljubljanici Rečna ladja (ang. riverboat) je vodno plovilo, namenjeno uporabi na rekah, jezerih ali pa umetnih vodnih poteh.

Novo!!: Ren in Rečna ladja · Poglej več »

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Novo!!: Ren in Renij · Poglej več »

Renska zveza

Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.

Novo!!: Ren in Renska zveza · Poglej več »

Renski masiv

Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.

Novo!!: Ren in Renski masiv · Poglej več »

Renski slapovi

Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.

Novo!!: Ren in Renski slapovi · Poglej več »

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Novo!!: Ren in Republika Nizozemska · Poglej več »

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Novo!!: Ren in Retija · Poglej več »

Reunije

Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.

Novo!!: Ren in Reunije · Poglej več »

Reuss (reka)

Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.

Novo!!: Ren in Reuss (reka) · Poglej več »

Rijnsburg

Rijnsburg je vas v vzhodnem delu občine Katwijk v zahodni Nizozemski, v provinci Južna Holandija.

Novo!!: Ren in Rijnsburg · Poglej več »

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Novo!!: Ren in Rimska Britanija · Poglej več »

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.

Novo!!: Ren in Rimska provinca · Poglej več »

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Novo!!: Ren in Rimska vojna mornarica · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Ren in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Novo!!: Ren in Ripuarski Franki · Poglej več »

Riquewihr

Riquewihr (nemško Reichenweier) je občina in mesto v departmaju Zgornji Ren francoske regije Alzacija - Šampanja - Ardeni - Lorena v severovzhodni Franciji.

Novo!!: Ren in Riquewihr · Poglej več »

Rodbina Nassau-Dillenburg

''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.

Novo!!: Ren in Rodbina Nassau-Dillenburg · Poglej več »

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Novo!!: Ren in Romanska arhitektura · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Novo!!: Ren in Rona · Poglej več »

Rudolf Rheinfeldški

Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.

Novo!!: Ren in Rudolf Rheinfeldški · Poglej več »

Rumeni porečnik

Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.

Novo!!: Ren in Rumeni porečnik · Poglej več »

Saška (razločitev)

Saška je lahko:;Geografija.

Novo!!: Ren in Saška (razločitev) · Poglej več »

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Novo!!: Ren in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Novo!!: Ren in Salijski Franki · Poglej več »

Schaffhausen

Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.

Novo!!: Ren in Schaffhausen · Poglej več »

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Novo!!: Ren in Schwarzwald · Poglej več »

Schwäbisch Gmünd

Marktplatz Schwäbisch Gmünd je mesto na vzhodu zvezne dežele Baden-Württemberg, ki leži približno 50 kilometrov vzhodno od deželnega glavnega mesta Stuttgart.

Novo!!: Ren in Schwäbisch Gmünd · Poglej več »

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Novo!!: Ren in Sedemletna vojna · Poglej več »

Sedemnajst provinc

''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.

Novo!!: Ren in Sedemnajst provinc · Poglej več »

Sekvani

Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. na karti je v Švicarski Juri označena 17. rimska provinca ''Maxima Sequanorum'' – ''Velika Sekvanija'', naseljena s Sekvani in Helveti Sekvani (latinsko: Sequani), galsko ljudstvo, ki je bilo naseljeno v zgornjem porečju reke Saone (Arar), dolini Doubs in Švicarski Juri.

Novo!!: Ren in Sekvani · Poglej več »

Severna Holandija

Severna Holandija (nizozemsko Noord-Holland) je ena od dvanajstih provinc Nizozemske.

Novo!!: Ren in Severna Holandija · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Novo!!: Ren in Severno morje · Poglej več »

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Novo!!: Ren in Severno Porenje - Vestfalija · Poglej več »

Seznam rek po dolžini

Nil Seznam rek po dolžini.

Novo!!: Ren in Seznam rek po dolžini · Poglej več »

Seznam rek v Švici

Seznam rek v Švici z dolžino švicarskega dela ter reke v celoti.

Novo!!: Ren in Seznam rek v Švici · Poglej več »

Seznam rek v Evropi

Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.

Novo!!: Ren in Seznam rek v Evropi · Poglej več »

Seznam rek v Franciji

Zemljevid glavnih francoskih rek Seznam rek v Franciji z dolžino francoskega dela ter reke v celoti.

Novo!!: Ren in Seznam rek v Franciji · Poglej več »

Seznam rimskih uzurpatorjev

Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.

Novo!!: Ren in Seznam rimskih uzurpatorjev · Poglej več »

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Novo!!: Ren in Sicilija (dežela) · Poglej več »

Siegfried I. Spanheimski

Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.

Novo!!: Ren in Siegfried I. Spanheimski · Poglej več »

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Novo!!: Ren in Sigismund Luksemburški · Poglej več »

Silingi

Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.

Novo!!: Ren in Silingi · Poglej več »

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Novo!!: Ren in Slovenski eksonimi · Poglej več »

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Ren in Spanheimi · Poglej več »

Speyer

Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.

Novo!!: Ren in Speyer · Poglej več »

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Novo!!: Ren in Spodnja Germanija · Poglej več »

Spodnja Lorena

Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.

Novo!!: Ren in Spodnja Lorena · Poglej več »

Spodnji Ren

Tok Spodnjega Rena Zemljevid Spodnjega Porenja s Spodnjim Renom v sredini Spodnji Ren je desni od dveh večjih rokavov Rena na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Spodnji Ren · Poglej več »

Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi

Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi (nemško Arbeitsgemeinschaft für Dämmstoffe aus nachwachsenden Rohstoffendangereuses) (ADN)) je mednarodni sporazum med državami za prevoz nevarnih snovi po notranjih plovnih poteh v mednarodnem prometu. Mednarodni prevozi so omejeni na sorazmerno omejeno omrežje plovnih poti, v Evropi sta to porečji Donave in Rena ter njuna povezava s prekopom Ren-Maina-Donava. ADN je bil sprejet 25. maja 2000 na diplomatski konferenci, ki je bila združena z Gospodarska komisijo za Evropo pri Združenih narodih (UNECE) in Centralno Komisijo za plovbo po Renu (CCNR). ADN je sestavljen iz glavnega teksta in pridruženih Pravilnikov.

Novo!!: Ren in Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Novo!!: Ren in Srednja Evropa · Poglej več »

Stari IJssel

Stari IJssel (nizozemščina,, dobesedno stari IJssel) ali Issel (nemško) je reka v Nemčiji in na Nizozemskem in je dolga približno 82 km.

Novo!!: Ren in Stari IJssel · Poglej več »

Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)

Stari Ren (Oude Rijn) je veja delte Rena v nizozemskih provincah Utrecht in Južna Holandija, ki se začne zahodno od Utrechta pri Harmelnu in teče preko mehanske črpalne postaje v Severno morje pri Katwijku.

Novo!!: Ren in Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija) · Poglej več »

Staro mesto Heidelberg

Marktplatz pred cerkvijo Svetega Duha, levo Herkulov vodnjak in Mestna hiša, v ozadju grad Položaj Altstadt v Heidelbergu Staro mesto Heidelberg tvori okrožje Altstadt na južnem bregu reke Neckar.

Novo!!: Ren in Staro mesto Heidelberg · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Ren in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Stein am Rhein

Stein am Rhein je mesto v Švici, ob reki Ren, v kantonu Schaffhausen.

Novo!!: Ren in Stein am Rhein · Poglej več »

Stiliho

Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Ren in Stiliho · Poglej več »

Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.

Novo!!: Ren in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu · Poglej več »

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Novo!!: Ren in Strasbourg · Poglej več »

Summis desiderantes

Summis desiderantes je papeška bula, ki jo je izdal Inocenc VIII. 5. decembra 1484.

Novo!!: Ren in Summis desiderantes · Poglej več »

Sveta Uršula

Sveta Uršula, devica, mučenka, svetnica, živela naj bi v 4. stoletju, † Köln (umorjena).

Novo!!: Ren in Sveta Uršula · Poglej več »

Sveti Hubert

Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.

Novo!!: Ren in Sveti Hubert · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Ren in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tarn (reka)

Tarn v njenem zgornjem toku Tarn (antično tarnis) je reka v južni Franciji, desni pritok Garone.

Novo!!: Ren in Tarn (reka) · Poglej več »

Tarraco

Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.

Novo!!: Ren in Tarraco · Poglej več »

Taunus

Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.

Novo!!: Ren in Taunus · Poglej več »

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Novo!!: Ren in Tetrarhija · Poglej več »

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Novo!!: Ren in Tiberij · Poglej več »

Tigurini

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Tigurini, eno od štirih plemen keltskih Helvetov.

Novo!!: Ren in Tigurini · Poglej več »

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Novo!!: Ren in Trajanovi dačanski vojni · Poglej več »

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Novo!!: Ren in Transilvanija · Poglej več »

Trdnjava Ehrenbreitstein

Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.

Novo!!: Ren in Trdnjava Ehrenbreitstein · Poglej več »

Tri lige

Tri lige je bilo zavezništvo iz leta 1471 sestavljeno iz Lige Božje hiše, Lige desetih jurisdikcij in Sive lige, kar je sčasoma privedlo do nastanka švicarskega kantona Graubünden.

Novo!!: Ren in Tri lige · Poglej več »

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Novo!!: Ren in Turingija · Poglej več »

Utrecht

Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.

Novo!!: Ren in Utrecht · Poglej več »

Utrechtski mir

Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).

Novo!!: Ren in Utrechtski mir · Poglej več »

Utrechtsko gričevje

Utrechtsko gričevje je greben nizkih peščenih gričev, ki se razteza v smeri od jugovzhoda proti severozahodu nad nizozemsko provinco Utrecht in nad delom Severne Holandije.

Novo!!: Ren in Utrechtsko gričevje · Poglej več »

Uzurpator

Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.

Novo!!: Ren in Uzurpator · Poglej več »

V. legija Alaudae

Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.

Novo!!: Ren in V. legija Alaudae · Poglej več »

Vaduz

Vaduz je glavno mesto kneževine Lihtenštajn.

Novo!!: Ren in Vaduz · Poglej več »

Valentinijan I.

Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.

Novo!!: Ren in Valentinijan I. · Poglej več »

Valentinijan II.

Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.

Novo!!: Ren in Valentinijan II. · Poglej več »

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Novo!!: Ren in Vandali · Poglej več »

Vatsko morje

Vatsko morje (ali;;; severna frizijščina di Heeff) je bibavični pas v jugovzhodnem delu Severnega morja.

Novo!!: Ren in Vatsko morje · Poglej več »

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Novo!!: Ren in Velika Germanija · Poglej več »

Venlo

Župan Antoin Scholten (2019) Venlo je mesto in občina na jugovzhodu Nizozemske, blizu meje z Nemčijo.

Novo!!: Ren in Venlo · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Novo!!: Ren in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

Via Mala

Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.

Novo!!: Ren in Via Mala · Poglej več »

Via Regia

Via Regia (Kraljeva cesta) je evropska kulturna pot, ki poteka po trasi zgodovinske ceste srednjega veka.

Novo!!: Ren in Via Regia · Poglej več »

VIII. legija Augusta

VIII.

Novo!!: Ren in VIII. legija Augusta · Poglej več »

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Novo!!: Ren in Visla · Poglej več »

Vitelij

Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.

Novo!!: Ren in Vitelij · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Novo!!: Ren in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »

Vogezi

Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.

Novo!!: Ren in Vogezi · Poglej več »

Vojna druge koalicije

Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.

Novo!!: Ren in Vojna druge koalicije · Poglej več »

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Novo!!: Ren in Vojna prve koalicije · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Ren in Vojvodina Bavarska · Poglej več »

Vojvodina Burgundija

Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.

Novo!!: Ren in Vojvodina Burgundija · Poglej več »

Vojvodina Gelders

Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.

Novo!!: Ren in Vojvodina Gelders · Poglej več »

Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)

Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.

Novo!!: Ren in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija) · Poglej več »

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Ren in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Voluzijan

Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Ren in Voluzijan · Poglej več »

Voorburg

Herenstraat (Gosposka ulica) v središču mesta Stara cerkev v Voorburgu Stara mestna hiša "Swaensteyn" iz leta 1632 Voorburg je mesto in nekdanja občina v zahodnem delu province Južna Nizozemska na Nizozemskem.

Novo!!: Ren in Voorburg · Poglej več »

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Novo!!: Ren in Vzhodne Alpe · Poglej več »

Waal (reka)

Waal je glavni razdelilni krak reke Ren, ki teče približno 80 km preko Nizozemske.

Novo!!: Ren in Waal (reka) · Poglej več »

Wiesbaden

Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.

Novo!!: Ren in Wiesbaden · Poglej več »

Wijk bij Duurstede

Wijk bij Duurstede je občina in mesto v osrednji Nizozemski.

Novo!!: Ren in Wijk bij Duurstede · Poglej več »

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Novo!!: Ren in Wilhelm Röntgen · Poglej več »

Windhoek

Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije.

Novo!!: Ren in Windhoek · Poglej več »

Woerden

''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.

Novo!!: Ren in Woerden · Poglej več »

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Novo!!: Ren in Worms · Poglej več »

XIX. legija

Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.

Novo!!: Ren in XIX. legija · Poglej več »

XVII. legija

Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.

Novo!!: Ren in XVII. legija · Poglej več »

XVIII. legija

Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.

Novo!!: Ren in XVIII. legija · Poglej več »

XXII. legija Primigenia

XXII.

Novo!!: Ren in XXII. legija Primigenia · Poglej več »

Zahodna Frizija (regija)

Sodobna regija Zahodna Frizija je poudarjena na zemljevidu Nizozemske Zahodna Frizija (zahodnofrizijsko West-Fryslân) je sodobna regija na severozahodu Nizozemske v provinci Severna Holandija.

Novo!!: Ren in Zahodna Frizija (regija) · Poglej več »

Zahodna fronta (druga svetovna vojna)

Zahodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.

Novo!!: Ren in Zahodna fronta (druga svetovna vojna) · Poglej več »

Zahodna fronta (prva svetovna vojna)

Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.

Novo!!: Ren in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Zahodne Alpe

Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.

Novo!!: Ren in Zahodne Alpe · Poglej več »

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.

Novo!!: Ren in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Poglej več »

Zelandija, Nizozemska

za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.

Novo!!: Ren in Zelandija, Nizozemska · Poglej več »

Zgodovina Francije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.

Novo!!: Ren in Zgodovina Francije · Poglej več »

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Novo!!: Ren in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Novo!!: Ren in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Zgornja Švabska

Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.

Novo!!: Ren in Zgornja Švabska · Poglej več »

Zgornja dolina Rena

Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.

Novo!!: Ren in Zgornja dolina Rena · Poglej več »

Zuiderzee

Zuderzee Zuiderzee (nizozemsko: »Južno morje«) je bil plitek predel Severnega morja na severozahodu Nizozemske, ki se je raztezal okrog 100 km v notranjost dežele in je bil širok okrog 50 km.

Novo!!: Ren in Zuiderzee · Poglej več »

Zwammerdam

Zwammerdam je vas v nizozemski provinci Južna Holandija ob reki Stari Ren (Oude Rijn).

Novo!!: Ren in Zwammerdam · Poglej več »

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Novo!!: Ren in 1 E6 m · Poglej več »

1. (poljska) oklepna divizija

1.

Novo!!: Ren in 1. (poljska) oklepna divizija · Poglej več »

1. (poljska) samostojna padalska brigada

1.

Novo!!: Ren in 1. (poljska) samostojna padalska brigada · Poglej več »

1. pehotna divizija (mehanizirana)

1. pehotna divizija (mehanizirana) (izvirno angleško 1st Infantry Division (Mechanized)) je divizija Kopenske vojske ZDA z najdaljšim stažem služenja.

Novo!!: Ren in 1. pehotna divizija (mehanizirana) · Poglej več »

1. zavezniška zračnoprevozna armada

1.

Novo!!: Ren in 1. zavezniška zračnoprevozna armada · Poglej več »

10 pr. n. št.

10 pr.

Novo!!: Ren in 10 pr. n. št. · Poglej več »

11

11 (XI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Ren in 11 · Poglej več »

11 pr. n. št.

11 pr.

Novo!!: Ren in 11 pr. n. št. · Poglej več »

1146

1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Ren in 1146 · Poglej več »

13. december

13.

Novo!!: Ren in 13. december · Poglej več »

13. februar

13.

Novo!!: Ren in 13. februar · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Ren in 1918 · Poglej več »

1926

1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Ren in 1926 · Poglej več »

1986

Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Ren in 1986 · Poglej več »

2. pehotna divizija (ZDA)

2.

Novo!!: Ren in 2. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »

23. februar

23.

Novo!!: Ren in 23. februar · Poglej več »

23. marec

23.

Novo!!: Ren in 23. marec · Poglej več »

3 pr. n. št.

3 pr.

Novo!!: Ren in 3 pr. n. št. · Poglej več »

6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)

6.

Novo!!: Ren in 6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo) · Poglej več »

7. marec

7.

Novo!!: Ren in 7. marec · Poglej več »

8. februar

8.

Novo!!: Ren in 8. februar · Poglej več »

9

9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Ren in 9 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nederrijn.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne