OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 480 odnosi: Aachen, Aak, Aare, Aargau, Adulske Alpe, Agri decumates, Akvitanska Galija, Alani, Albanjana (Rimska utrdba), Albulska železnica, Albulski predor, Aleksander I. Ruski, Aleksander Sever, Alemani, Alemanija, Allgäu, Alpe, Alter Kranen (Würzburg), Alzaško vino, Alzacija, Annales Bertiniani, Antoninska kuga, Ardeni, Arminij, Arnhem, Atlantski jeseter, Augusta Raurica, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Šelda, Španska nasledstvena vojna, Švabska Jura, Švabska vojvodina, Švica, Švicarske Alpe, Železnice v Švici, Čaše v okovju, Bad Zurzach, Baden-Württemberg, Balduin Luksemburški, Bas-Rhin, Basel, Baselski mir (1795), Batavi, Batavija (regija), Batavska vstaja, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Belfort, Belgi, Belgijska Galija, ... Razširi indeks (430 več) » « Shrink indeks

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Ren in Aachen

Aak

Aak je dvojamborna obalna jadrnica na Nizozemskem; nekdaj tudi na Renu in Mozeli za prevažanje vina.

Poglej Ren in Aak

Aare

Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.

Poglej Ren in Aare

Aargau

Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Poglej Ren in Aargau

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Poglej Ren in Adulske Alpe

Agri decumates

Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.

Poglej Ren in Agri decumates

Akvitanska Galija

Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.

Poglej Ren in Akvitanska Galija

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Poglej Ren in Alani

Albanjana (Rimska utrdba)

Albanjana je bilo ime, ki so ga stari Rimljani dali naselju na južnem bregu reke Ren, približno 40 kilometrov od njenega izliva v Severno morje, znano kot Alfen in današnji Alphen aan den Rijn na Nizozemskem.

Poglej Ren in Albanjana (Rimska utrdba)

Albulska železnica

Albulska železnica (nemško: Albulabahn; italijansko Ferrovia dell'Albula) je železniška proga tirne širine 1 meter, ki je del tako imenovanega osrednjega omrežja Retijske železnice (RhB), v kantonu Graubünden v Švici.

Poglej Ren in Albulska železnica

Albulski predor

Albulski predor je osrednji del Albulske železnice, ki je del retijskega železniškega omrežja v kantonu Graubünden v Švici.

Poglej Ren in Albulski predor

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.

Poglej Ren in Aleksander I. Ruski

Aleksander Sever

Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.

Poglej Ren in Aleksander Sever

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Ren in Alemani

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Poglej Ren in Alemanija

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Poglej Ren in Allgäu

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Ren in Alpe

Alter Kranen (Würzburg)

Alte Kranen Alte Kranen je baročni pristaniški žerjav z dvojnim krakom iz leta 1773 na Kranenkai, poimenovanem po njem, v Würzburgu na desnem bregu Majne zahodno od Julijeve promenade.

Poglej Ren in Alter Kranen (Würzburg)

Alzaško vino

Alzaško vino (francosko vin d'Alsace) pridelujejo v Alzaciji v Franciji in je predvsem belo.

Poglej Ren in Alzaško vino

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Ren in Alzacija

Annales Bertiniani

Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.

Poglej Ren in Annales Bertiniani

Antoninska kuga

Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.

Poglej Ren in Antoninska kuga

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Poglej Ren in Ardeni

Arminij

Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.

Poglej Ren in Arminij

Arnhem

Arnhem (tudi Èrnem) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske; je glavno mesto province Gelderland in leži ob reki Nederrijn.

Poglej Ren in Arnhem

Atlantski jeseter

Atlantski jeseter (znanstveno ime Acipenser sturio) je riba iz družine jesetrov, ki je bila včasih razširjena vzdolž obal Evrope, danes pa je izjemno redka.

Poglej Ren in Atlantski jeseter

Augusta Raurica

Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.

Poglej Ren in Augusta Raurica

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Ren in Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Ren in Avstrijsko cesarstvo

Šelda

Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..

Poglej Ren in Šelda

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Poglej Ren in Španska nasledstvena vojna

Švabska Jura

Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.

Poglej Ren in Švabska Jura

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Poglej Ren in Švabska vojvodina

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Ren in Švica

Švicarske Alpe

Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.

Poglej Ren in Švicarske Alpe

Železnice v Švici

Ge 6/6 II 706 na progi Rhätischen Bahn (RhB) preko viadukta Landwasser Železnice v Švici predstavljajo hrbtenico javnega prevoza.

Poglej Ren in Železnice v Švici

Čaše v okovju

Čaša v okovju, tudi diatretum (množina diatreta) ali mrežasta čaša je vrsta luksuznega pozno rimskega stekla, ki ga najdemo iz približno 4.

Poglej Ren in Čaše v okovju

Bad Zurzach

Bad Zurzach je mesto v okraju Zurzach v kantonu Aargau v Švici.

Poglej Ren in Bad Zurzach

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Poglej Ren in Baden-Württemberg

Balduin Luksemburški

Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.

Poglej Ren in Balduin Luksemburški

Bas-Rhin

Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.

Poglej Ren in Bas-Rhin

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.

Poglej Ren in Basel

Baselski mir (1795)

Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.

Poglej Ren in Baselski mir (1795)

Batavi

Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.

Poglej Ren in Batavi

Batavija (regija)

Spodnjo Batavijo (''Neder Betvwe'') in Tielerwaardom (''Tyelerwaerd'') Regijska zastava Batavije Batavija je zgodovinska in geografska regija na Nizozemskem, ki je tvorila velike rodovitne otoke v delti rek, ki jo tvorita reki Ren (nizozemsko Rijn) in Meuse (nizozemsko Maas).

Poglej Ren in Batavija (regija)

Batavska vstaja

Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.

Poglej Ren in Batavska vstaja

Bazilika sv. Servacija, Maastricht

Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.

Poglej Ren in Bazilika sv. Servacija, Maastricht

Belfort

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.

Poglej Ren in Belfort

Belgi

Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.

Poglej Ren in Belgi

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.

Poglej Ren in Belgijska Galija

Beneden Merwede

Beneden Merwede (Spodnji Merwede) je del reke na Nizozemskem, ki jo večinoma napaja reka Ren.

Poglej Ren in Beneden Merwede

Bernard Montgomery

Bernard Law Montgomery, *17. november 1887, Kennington, Združeno kraljestvo, † 24. marec 1976, Alton.

Poglej Ren in Bernard Montgomery

Bernina Express

Bernina Express je vlak, ki povezuje Chur (ali Davos) v Švici s Poschiavom v Švici in Tiranom v Italiji s prečkanjem švicarskih Engadinskih Alp.

Poglej Ren in Bernina Express

Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.

Poglej Ren in Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Leipzigu

Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.

Poglej Ren in Bitka pri Leipzigu

Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.

Poglej Ren in Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bitka za Francijo

Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.

Poglej Ren in Bitka za Francijo

Bivalno-obrambni grad

Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.

Poglej Ren in Bivalno-obrambni grad

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Ren in Bodensko jezero

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Poglej Ren in Bonn

Boven Merwede

Boven Merwede (poslovenjeno: Gornji Merwede) je reka na Nizozemskem, ki jo večinoma napaja reka Ren.

Poglej Ren in Boven Merwede

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Ren in Brandenburg (volilna kneževina)

Bratislavski grad

Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.

Poglej Ren in Bratislavski grad

Breda, Nizozemska

Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.

Poglej Ren in Breda, Nizozemska

Brian Gwynne Horrocks

Generalporočnik sir Brian Gwynne Horrocks, KCB, KBE, DSO, MC, britanski general, televizijski voditelj in pisatelj, * 7. september 1895, † 4. januar 1985.

Poglej Ren in Brian Gwynne Horrocks

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Ren in Budimpešta

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Poglej Ren in Burgundi

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Ren in Burgundija

Burgundija (regija)

Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.

Poglej Ren in Burgundija (regija)

Bydgoszcz

Bydgoszcz ali Bidgošč (Bromberg, Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla.

Poglej Ren in Bydgoszcz

Campoformijski mir

Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.

Poglej Ren in Campoformijski mir

Carinski grad

Cestninski grad (nemško Zollburg) je grad, ki je v srednjem veku in zgodnjem novem veku varoval carinarnico in je bil namenjen njenemu nadzoru.

Poglej Ren in Carinski grad

Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln

vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.

Poglej Ren in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln

Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar

Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.

Poglej Ren in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar

Cerkev Velikega svetega Martina, Köln

Cerkev Velikega svetega Martina (nemško: Groß Sankt Martin) je romanska katoliška cerkev v Kölnu v Nemčiji.

Poglej Ren in Cerkev Velikega svetega Martina, Köln

Cezarjeva mostova čez Ren

Cezarjeva mostova čez Ren, prva dva zapisana mostova, ki sta prečkala reko Ren, je zgradil Julij Cezar in njegovi legionarji med galskimi vojnami leta 55 pred našim štetjem in 53 pred našim štetjem.

Poglej Ren in Cezarjeva mostova čez Ren

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Poglej Ren in Chur

Citadela Petersberg

Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.

Poglej Ren in Citadela Petersberg

Clemens Brentano

Clemens Brentano (Emilie Linder, po letu 1833) Clemens Wenzeslaus Brentano de La Roche, nemški pisatelj, * 9. september 1778, Koblenz-Ehrenbreitstein, Nemčija, † 28. julij 1842, Aschaffenburg, Nemčija.

Poglej Ren in Clemens Brentano

Colmar

Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.

Poglej Ren in Colmar

Commentarii de bello Gallico

Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.

Poglej Ren in Commentarii de bello Gallico

Dagobert II.

Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.

Poglej Ren in Dagobert II.

Düsseldorf

Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.

Poglej Ren in Düsseldorf

Deželni grad

Deželni grad ali državni grad (ali landesherrliche Burg) je bil grad teritorialnega gospodarja, kot je bil knezoškof, vojvoda ali knez, zgrajen za obrambo ali razširitev njegovih državnih posestev.

Poglej Ren in Deželni grad

Decebal

Decebalus, prvotno Diurpaneus, slaven dačanski vladar (87-106),De Imperatoribus Romaniæ (Seznam bitk Rimskega cesarstva),.

Poglej Ren in Decebal

Delta Ren - Meuse - Šelda

Osrednji in severni del delte Ren-Meuse (Šelda ni vidna) Razdelitev vode Rena in Meuse med različnimi vejami njune delte (Šelda spodaj levo) Delta Ren - Meuse - Šelda rečna delta na Nizozemskem, ki jo tvori sotočje Rena, Meuse in reke Šelda.

Poglej Ren in Delta Ren - Meuse - Šelda

Devetletna vojna

Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.

Poglej Ren in Devetletna vojna

Dolga ladja

Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.

Poglej Ren in Dolga ladja

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Poglej Ren in Dolina

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Ren in Donava

Donavska armada

Donavska armada (izvirno) je bila armada Francoskega direktorija, ki je delovala leta 1799 v zgornji donavski dolini.

Poglej Ren in Donavska armada

Dornbirn

Dornbirn je mesto v avstrijski zvezni deželi Predarlska in je upravno središče istoimenskega okraja.

Poglej Ren in Dornbirn

Dortmund

Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.

Poglej Ren in Dortmund

Dovrska vrata

Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.

Poglej Ren in Dovrska vrata

Družinski grad

Družinski grad (tudi rodbinski grad) ali ganerbni grad je grad, ki ga zaseda in upravlja več družin ali družinskih linij hkrati.

Poglej Ren in Družinski grad

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Ren in Druga svetovna vojna

Eburoni

Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.

Poglej Ren in Eburoni

Eppelheim

Eppelheim je mesto v severnem Baden-Württembergu, Nemčija.

Poglej Ren in Eppelheim

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Poglej Ren in Erfurt

Eridanos (geologija)

Ime Eridanos, ki izhaja iz starogrškega Eridanos (reka v severni Evropi, omenjena v grški mitologiji in zgodovinopisju), so geologi dali reki, ki je tekla tam, kjer je zdaj Baltsko morje.

Poglej Ren in Eridanos (geologija)

Europoort

Satelitski posnetek pristanišča Europoort (v dobesednem prevodu Evropska vrata) je veliko pristanišče in hkrati industrijski del Rotterdama, ki leži na nizozemskem otoku Rozenburg.

Poglej Ren in Europoort

Evgen Savojski

Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.

Poglej Ren in Evgen Savojski

Evropska razvodnica

Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.

Poglej Ren in Evropska razvodnica

Faramond

Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.

Poglej Ren in Faramond

Fastrada

Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.

Poglej Ren in Fastrada

Flevum

Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.

Poglej Ren in Flevum

Flimsov plaz

Flimsov plaz je največji znan plaz v Alpah, ki se je sprožil pred približno 10.000 leti v današnji vzhodni Švici in je največji na svetu, katerega učinki so še vedno vidni.

Poglej Ren in Flimsov plaz

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Poglej Ren in Foederati

Forum Hadriani

Forum Hadriani v sodobnem mestu Voorburg je bilo najsevernejše rimsko mesto na evropski celini in drugo najstarejše mesto na Nizozemskem.

Poglej Ren in Forum Hadriani

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Ren in Francija

Francoska prva republika

Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.

Poglej Ren in Francoska prva republika

Francoski departma

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.

Poglej Ren in Francoski departma

Francosko-nizozemska vojna

Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.

Poglej Ren in Francosko-nizozemska vojna

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Ren in Frankovska

Frankovski gozd

Frankovski gozd je od 300 do 794,6 m visoko nemško hribovje in ima površino 925 km².

Poglej Ren in Frankovski gozd

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Ren in Frankovsko cesarstvo

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Ren in Freiburg im Breisgau

Friderik V. Pfalški

Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.

Poglej Ren in Friderik V. Pfalški

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Ren in Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Ren in Gaj Julij Cezar

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Ren in Galci

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Ren in Galicija (Španija)

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Ren in Galien

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Ren in Galija

Galske vojne

Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.

Poglej Ren in Galske vojne

Galski imperij

Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.

Poglej Ren in Galski imperij

Gautier Sans-Avoir

Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.

Poglej Ren in Gautier Sans-Avoir

Gelderland

Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.

Poglej Ren in Gelderland

Geldern

Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.

Poglej Ren in Geldern

Geografija Avstrije

Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

Poglej Ren in Geografija Avstrije

Geografija Švice

Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.

Poglej Ren in Geografija Švice

Geografija Evrope

Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.

Poglej Ren in Geografija Evrope

Geografija Italije

Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.

Poglej Ren in Geografija Italije

Georges Clemenceau

Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.

Poglej Ren in Georges Clemenceau

Germanik

Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.

Poglej Ren in Germanik

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Poglej Ren in Geti

Glacier Express

Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.

Poglej Ren in Glacier Express

Glarnske Alpe

Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.

Poglej Ren in Glarnske Alpe

Gnej Domicij Corbulon

Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.

Poglej Ren in Gnej Domicij Corbulon

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Poglej Ren in Gordijan III.

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Ren in Gornja Germanija

Gornjegermansko-retijski limes

Lesen stražni stolp, rekonstruiran leta 2008 in temelji na delu Dietwulfa Baatza Zgornjegermansko- Retijski limes, ali ORL, je 550 kilometrov dolg odsek nekdanje zunanje meje rimskega cesarstva med rekama Renom in Donavo.

Poglej Ren in Gornjegermansko-retijski limes

Gottfried Keller

Gottfried Keller, švicarski pesnik, pisatelj in politik, * 19. julij 1819 v Zürich, Švica, † 15. julij 1890.

Poglej Ren in Gottfried Keller

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Poglej Ren in Gotthard (prelaz)

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Poglej Ren in Gracijan (rimski cesar)

Grad

pa tudi.

Poglej Ren in Grad

Grad Eltz

Grad Eltz (nemško Burg Eltz) je srednjeveški grad nameščen na hribu nad reko Mozelo med Koblenzom in Trierjem v Nemčiji.

Poglej Ren in Grad Eltz

Grad Neuschwanstein

Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.

Poglej Ren in Grad Neuschwanstein

Grad Stahleck

Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.

Poglej Ren in Grad Stahleck

Grad Valkhof

Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.

Poglej Ren in Grad Valkhof

Grand Est

Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.

Poglej Ren in Grand Est

Grand Tour

Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.

Poglej Ren in Grand Tour

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Poglej Ren in Graubünden

Grofija Flandrija

Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.

Poglej Ren in Grofija Flandrija

Grosmagny

Grosmagny je naselje in istoimenska občina v departmaju Territoire de Belfort v vzhodno francoski pokrajini Franche-Comté.

Poglej Ren in Grosmagny

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Ren in Habsburška monarhija

Haguenau

Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.

Poglej Ren in Haguenau

Hamaland

Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.

Poglej Ren in Hamaland

Hamavi

Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.

Poglej Ren in Hamavi

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Ren in Hannover

Hati (germansko pleme)

Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.

Poglej Ren in Hati (germansko pleme)

Haut-Rhin

Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.

Poglej Ren in Haut-Rhin

Heidelberg

Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Ren in Heidelberg

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Poglej Ren in Helveti

Henrik I. Bavarski

Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.

Poglej Ren in Henrik I. Bavarski

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Poglej Ren in Henrik I. Nemški

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Poglej Ren in Henrik II. Sveti

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Ren in Henrik IV. Nemški

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Poglej Ren in Henrik VII. Luksemburški

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Poglej Ren in Heruli

Heruski

Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.

Poglej Ren in Heruski

Hildegarda Vinzgauska

Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.

Poglej Ren in Hildegarda Vinzgauska

Hockenheim

Evangeličanska Cerkev v Hockenheimu leta 2013 Hockenheim je mesto v Nemčiji, ki se nahaja v severozahodnem delu zvezne dežele Baden-Württemberg, okoli 20 kilometrov južno od Mannheima.

Poglej Ren in Hockenheim

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Ren in Hohenzollerji

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Poglej Ren in Honorij (rimski cesar)

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Ren in Huni

I. legija Adiutrix

Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.

Poglej Ren in I. legija Adiutrix

I. legija Minervia

Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.

Poglej Ren in I. legija Minervia

IJssel

IJssel (tudi Gelderski IJssel ("Geldern IJssel"), da se razlikuje od Holandskega IJssela) je nizozemski rokav reke Ren, ki teče proti severu in se na koncu izliva v IJsselmeer (pred dokončanjem jezu Afsluitdijk leta 1932, znanega kot Zuiderzee) in tako tudi naravno pristanišče v Severnem morju.

Poglej Ren in IJssel

IJsselmeer

Kopalna plaža na Markermeerju pri Hoornu Hindeloopen, pogled na IJsselmeer IJsselmeer (Eisselmeer, Ysselmeer; IJ je v nizozemščini poseben digraf, zato se tudi J piše z velikimi tiskanimi črkami) je največje jezero na Nizozemskem.

Poglej Ren in IJsselmeer

Ill (Francija)

Ill je 223 km dolga reka v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, levi pritok Rena.

Poglej Ren in Ill (Francija)

International Watch Company

International Watch Co. (poznana tudi kot IWC) je švicarski proizvajalec prestižnih mehanskih ur.

Poglej Ren in International Watch Company

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Ren in Italija

Ivan Češki

Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.

Poglej Ren in Ivan Češki

IX. legija Hispana

IX.

Poglej Ren in IX. legija Hispana

Janez Habsburško-Lotarinški

Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.

Poglej Ren in Janez Habsburško-Lotarinški

Jean Lattre

Jean Joseph Marie Gabriel de Lattre de Tassigny, francoski general, * 2. februar 1889, Mouilleron-en-Pareds, † 11. januar 1952, Pariz.

Poglej Ren in Jean Lattre

Jez (riba)

Jez (znanstveno ime Leuciscus idus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Ren in Jez (riba)

Johan de Witt

Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.

Poglej Ren in Johan de Witt

John Ruskin

John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.

Poglej Ren in John Ruskin

Josef Radetzky

Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Grad Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Poglej Ren in Josef Radetzky

Južna Holandija

Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.

Poglej Ren in Južna Holandija

Južna Nizozemska

Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.

Poglej Ren in Južna Nizozemska

Julij Civil

Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.

Poglej Ren in Julij Civil

Jungfraujoch

Jungfraujoch ('Sedlo Jungfrau') je sedlo, ki povezuje dva glavna štiritisočaka Bernskih Alp: Jungfrau in Mönch.

Poglej Ren in Jungfraujoch

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Ren in Jurij Vega

Kačji potočnik

Kačji potočnik (znanstveno ime Ophiogomphus cecilia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Vzhodni Evropi ter zahodu Sibirije.

Poglej Ren in Kačji potočnik

Kamniti most, Regensburg

Kamniti most (Steinerne Brücke) v Regensburgu, Nemčija, je most čez Donavo iz 12.

Poglej Ren in Kamniti most, Regensburg

Kanal Ren-Majna-Donava

Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.

Poglej Ren in Kanal Ren-Majna-Donava

Kanton Zürich

Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.

Poglej Ren in Kanton Zürich

Karel Drzni

Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.

Poglej Ren in Karel Drzni

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Ren in Karel Veliki

Karel XIV. Janez Švedski

Charles-Jean Baptiste Bernadotte, francoski maršal ter švedski in norveški kralj, * 26. januar 1763, Pau, Francija, † 8. marec 1844, Stockholm, Švedska.

Poglej Ren in Karel XIV. Janez Švedski

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Poglej Ren in Karl Marx

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Ren in Karolingi

Katwijk

Nizozemski topografski zemljevid Katwijka (urbano območje), marec 2014 Obalni bulvar v Katwijku Katwijk, piše se tudi Katwyk, je obmorska občina in mesto v provinci Južna Holandija v srednjem zahodnem delu Nizozemske.

Poglej Ren in Katwijk

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Ren in Köln

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Ren in Kelti

Klodij Albin

Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.

Poglej Ren in Klodij Albin

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Ren in Klodvik I.

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Ren in Kneževina Transilvanija

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Poglej Ren in Koblenz

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Ren in Konrad II. Nemški

Konstanški Münster

Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.

Poglej Ren in Konstanški Münster

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Poglej Ren in Konstanca, Nemčija

Konstancij II.

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.

Poglej Ren in Konstancij II.

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Poglej Ren in Konstancij Klor

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Ren in Konstantin I. Veliki

Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.

Poglej Ren in Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljevina Bavarska

Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.

Poglej Ren in Kraljevina Bavarska

Kraljevina Holandija

Kraljevina Holandija ((sodobno), (moderno)) je ustvaril Napoleon Bonaparte, ki je marca 1806 strmoglavil Batavsko republiko, da bi bolje nadzoroval Nizozemsko.

Poglej Ren in Kraljevina Holandija

Kraljevina Saška

Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Ren in Kraljevina Saška

Kras v Evropi

Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.

Poglej Ren in Kras v Evropi

Krämerbrücke

Krämerbrücke (v prevodu Trgovski most) je srednjeveški ločni most v mestu Erfurt v Turingiji v osrednji Nemčiji, ki je obdan s trgovinami in pollesenimi hišami na obeh straneh tlakovane ulice.

Poglej Ren in Krämerbrücke

Kristijan I. Danski

Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.

Poglej Ren in Kristijan I. Danski

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Poglej Ren in Kriza tretjega stoletja

Kronologija druge svetovne vojne

Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.

Poglej Ren in Kronologija druge svetovne vojne

Kronologija prve svetovne vojne

Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.

Poglej Ren in Kronologija prve svetovne vojne

Kultura linearne trakaste keramike

Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.

Poglej Ren in Kultura linearne trakaste keramike

Kultura trakaste keramike

Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.

Poglej Ren in Kultura trakaste keramike

Kvadi

Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.

Poglej Ren in Kvadi

Laeti

Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.

Poglej Ren in Laeti

Lahn

Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.

Poglej Ren in Lahn

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Ren in Langobardi

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Ren in Latenska kultura

Latobrigi

Gornjega Rena Latobrigi ali Latoviki, keltsko pleme, ki ga omenja Cezar v svojih Komentarjih galske vojne.

Poglej Ren in Latobrigi

Le chasseur maudit

J.W. Cordes: ''Divji lov'' (''Die Wilde Jagd'') Le chasseur maudit (Zakleti lovec) je simfonična pesnitev francoskega skladatelja Césarja Francka.

Poglej Ren in Le chasseur maudit

Lek (reka)

Lek je ime 62 km dolgega spodnjega dela severnega estuarija Rena.

Poglej Ren in Lek (reka)

Les Rousses

Les Rousses je zimsko-športno središče in občina v francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté.

Poglej Ren in Les Rousses

Leto brez poletja

Leto 1816 je znano kot leto brez poletja (tudi »leto revščine«, »poletje, ki to ni bilo«, »zamrznjeno do smrti«), zaradi hudih podnebnih anomalij, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature za med 0,4 °C in 0,7 °C.

Poglej Ren in Leto brez poletja

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Poglej Ren in Lihtenštajn

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Ren in Limes

Limes Germanicus

(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.

Poglej Ren in Limes Germanicus

Linge

Reka Linge blizu Eldika Linge je reka v nizozemski regiji Betuwe, ki je dolga 99,8 km, zaradi česar je ena najdaljših rek, ki v celoti tečejo znotraj Nizozemske.

Poglej Ren in Linge

Lorelaj

Lorelaj pri St. Goarju Zemljevid Zgornje srednje doline Rena Signalna postaja Bankeck, St. Goar Lorelaj (tudi Lorelei, Loreleï, Lore Lay, Lore-Ley, Lurley, Lurelei, Lurlei) je skalna gmota iz skrilavca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v Zgornji srednji dolini Rena v Sankt Goarshausnu, Porenje - Pfalška, na vzhodnem, desnem bregu reke Ren (v 555.

Poglej Ren in Lorelaj

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Ren in Lotar Supplinburški

Lunévillski mir

Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.

Poglej Ren in Lunévillski mir

Lustenau

Lustenau je naselje (trg) in občina v najzahodnejšem avstrijskem okrožju Dornbirn.

Poglej Ren in Lustenau

M22 Locust

Lahki tank M22 Locust je bil ameriški tank druge svetovne vojne.

Poglej Ren in M22 Locust

M26 Pershing

Težki tank M26 Pershing je bil ameriški tank druge svetovne vojne.

Poglej Ren in M26 Pershing

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Ren in Mainz

Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.

Poglej Ren in Majna

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Ren in Maksimijan

Maksimilijan Franc Avstrijski

Maximilian Franz Xaver Joseph Johann Anton de Paula Wenzel von Österreich (Maksimilijan Franc Ksaver Jožef Janez Anton od Pavle Wenzel Avstrijski), * 8. december 1756, Dunaj, † 26. julij 1801, Hetzendorf pri Dunaju Kot avstrijski nadvojvoda Maksimilijan Franc II. je bil od leta 1780 veliki mojster nemškega viteškega reda in med leti 1784 in 1801 volilni knez in nadškof volilnega okrožja in nadškofije Köln, kakor tudi knezoškof Münstra.

Poglej Ren in Maksimilijan Franc Avstrijski

Maksimilijan I. Bavarski

Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.

Poglej Ren in Maksimilijan I. Bavarski

Maksimin Tračan

Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.

Poglej Ren in Maksimin Tračan

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Ren in Mannheim

Marobod

Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.

Poglej Ren in Marobod

Matilo

Leidnu Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Matilo'' je na karti označen s številko 4. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika. Leidnu Južno Nizozemsko, ki prikazuje Matilovo lokacijo Matilo ali Matilone je bila nekoč rimska utrdba (castellum) v današnjem Leidnu.

Poglej Ren in Matilo

Mavricij Oranski

Mavricij Oranski (nizozemsko: Maurits van Oranje), grof Nassavski, knez Oranski (od 1618), * 13. november 1567, Dillenburg, † 23. april 1625, Haag.

Poglej Ren in Mavricij Oranski

Maximilianstraße (Lindau)

Maximilianstraße v Lindauu (Bavarska) je glavna ulica, ki poteka v smeri vzhod-zahod v starem mestnem jedru Lindaua na istoimenskem otoku na vzhodnem delu Bodenskega jezera.

Poglej Ren in Maximilianstraße (Lindau)

Menapijci

Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.

Poglej Ren in Menapijci

Meroveh

Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.

Poglej Ren in Meroveh

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Poglej Ren in Merovingi

Merwede

Rena – Meuse Merwede etimologija je negotova, verjetno izpeljanka iz starodavne nizozemske besede Merwe ali Merowe, besede, ki pomeni "široka voda") je ime več povezanih odsekov reke na Nizozemskem, med mesti Woudrichem, Dordrecht in Papendrecht. Reka je del delte Ren-Meuse-Šelda in jo večinoma napaja reka Ren.

Poglej Ren in Merwede

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Ren in Mesto

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Poglej Ren in Metropolitansko območje

Meuse

Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.

Poglej Ren in Meuse

Most Evrope, Strasbourg

Most Evrope (nemško Europabrücke, francosko Pont de l'Europe) je cestni most s štirimi prometnimi pasovi ter kolesarsko stezo in pešpotjo na obeh straneh med Kehlom in Strasbourgom čez Ren na meji med Nemčijo in Francijo.

Poglej Ren in Most Evrope, Strasbourg

Most Hohenzollern

Most Hohenzollern (nemško Hohenzollernbrücke) je most čez reko Ren v nemškem mestu Köln.

Poglej Ren in Most Hohenzollern

Most treh dežel

Most treh dežel (nemško: Dreiländerbrücke, francosko: La premostitvena des Trois Pays) je ločni mostu, ki prečka reko Ren med občinana Huningue (Francija) in Weil am Rhein (Nemčija), znotraj baselskega (Švica) metropolitanskega območja.

Poglej Ren in Most treh dežel

Mota (grad)

Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.

Poglej Ren in Mota (grad)

Mozela

Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.

Poglej Ren in Mozela

Mrtvi rokav

Mrtvica ali mrtvi rokav je jezero ali bazen v obliki črke U, ki nastane, ko je širok meander reke odrezan, kar ustvari prostostoječo vodno telo.

Poglej Ren in Mrtvi rokav

Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju

Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju je podvodno arheološko najdišče, ki se nahaja ob severni obali otoka Hispaniole, blizu meje Dominikanske republike z Haitijem, na otočju Velikih Antilov v Karibskem morju.

Poglej Ren in Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju

Neckar

Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.

Poglej Ren in Neckar

Nemški vogal

Nemški vogal (nemško Deutsches Eck) je rt v Koblenzu v Nemčiji, kjer se reka Mozela izliva v Ren.

Poglej Ren in Nemški vogal

Nemško-francoski odnosi

Francija (zelena) in Nemčija (oranžna) Odnosi med Nemčijo in Francijo so sestavni del širše politike Evrope, pri čemer sta obe državi ustanoviteljici in glavni vodilni državi članici Evropske unije in njena predhodnica Evropski skupnosti od njenega nastanka leta 1958 s podpisom Rimske pogodbe.

Poglej Ren in Nemško-francoski odnosi

Nesciov most

Nesciov most ali Palingbrug (lit. Jeguljast most) je brv za kolesarje in pešce na Nizozemskem.

Poglej Ren in Nesciov most

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.

Poglej Ren in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)

Nizozemska zlata doba

Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.

Poglej Ren in Nizozemska zlata doba

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Ren in Nizozemske dežele

Noord (reka)

Noord ("North") (v prevodu Sever) je kratka plimna reka v zahodni Nizozemski, v provinci Južna Holandija.

Poglej Ren in Noord (reka)

Nordwestblock

Nordwestblock je pojem, ki označuje skupino antičnih evropskih ljudstev, ki so naseljevala današnjo Nizozemsko, Belgijo, severno Francijo in zahodni del Nemčije.

Poglej Ren in Nordwestblock

Novi Merwede

Predvideni potek kanala Novi Merwede, okoli leta 1868 (točkana linija). Novi Merwede iz Kievitswaarda Novi Merwede ("Novi Merwede") je nizozemski kanal, ki ga večinoma napaja reka Ren in je bil zgrajen leta 1870, da bi tvoril krak v delti Ren–Meuse.

Poglej Ren in Novi Merwede

Oberalp (prelaz)

Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.

Poglej Ren in Oberalp (prelaz)

Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu

Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.

Poglej Ren in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu

Operacija Market-Garden

Operacija Market-Garden (izvirno angleško Operation Market-Garden; možni slovenski prevod Operacija Zelenjavni vrt) je bila največja letalsko-desantna operacija v zgodovini (uporabili so 33.000 padalcev), s katero so hoteli zavezniki zavzeti mostove v koridorju nizozemskih mest Eindhoven, Nijmegen in Arnhem.

Poglej Ren in Operacija Market-Garden

Origo Gentis Langobardorum

Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.

Poglej Ren in Origo Gentis Langobardorum

Otoški grad

Otoški grad (nemško: Inselburg, angl. Island castle) je različica vodnega gradu.

Poglej Ren in Otoški grad

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Ren in Oton I. Veliki

Oton I. Zutphenski

Oton Hamerštajnski, (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof nemških ozemelj Wetterau in Engersgouw.

Poglej Ren in Oton I. Zutphenski

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Poglej Ren in Oton IV. Nemški

Otonska arhitektura

Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.

Poglej Ren in Otonska arhitektura

Palača volilnega kneza, Koblenz

Palača volilnega kneza (nemško: Kurfürstliches Schloss) v Koblenzu v Nemčiji, ki je bila rezidenca zadnjega nadškofa in volilnega kneza iz Trierja, Clemensa Venčeslava Saškega, je naročil gradnjo v poznem 18.

Poglej Ren in Palača volilnega kneza, Koblenz

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Ren in Palatinat

Papež Martin V.

Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Ren in Papež Martin V.

Pariška kotlina

Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.

Poglej Ren in Pariška kotlina

Pax Romana

Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.

Poglej Ren in Pax Romana

Peter Lindpaintner

Peter Josef von Lindpaintner, nemški skladatelj in dirigent, * 8. december 1791, Koblenz ob Renu, Nemčija, † 21. avgust 1856, Wasserburg ob Bodenskem jezeru, Nemčija.

Poglej Ren in Peter Lindpaintner

Pipin Grbasti

Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.

Poglej Ren in Pipin Grbasti

Place de la Concorde

Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.

Poglej Ren in Place de la Concorde

Plemenska vojvodina Saška

Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.

Poglej Ren in Plemenska vojvodina Saška

Ploščič

Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Ren in Ploščič

Pobočni grad

Grad Ehrenfels ob Renu, Nemčija Pobočni grad je srednjeveški grad, ki leži na pobočju hriba, a pod njegovim vrhom.

Poglej Ren in Pobočni grad

Podmorski komunikacijski kabel

Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.

Poglej Ren in Podmorski komunikacijski kabel

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Poglej Ren in Poimenski seznam rek

Poljska nasledstvena vojna

Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.

Poglej Ren in Poljska nasledstvena vojna

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Ren in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 110001–120000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Ren in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000

Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 22001 do 23000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Ren in Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Poglej Ren in Pontonski most

Porurje

Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.

Poglej Ren in Porurje

Praetorium Agrippinae

''Pretorij Agripine'' upodobljen levo na Tabula Peutingeriana Pregledna karta Kasteluma izkopavanja: Valkenburg med 1941-'43 in '46-'50 Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Praetorium Agrippinae'' je na karti označen s številko 3.

Poglej Ren in Praetorium Agrippinae

Prazgodovinska umetnost

V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.

Poglej Ren in Prazgodovinska umetnost

Prümski sporazum

Prümski sporazum, sklenjen 19.

Poglej Ren in Prümski sporazum

Prednja Avstrija

Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.

Poglej Ren in Prednja Avstrija

Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.

Poglej Ren in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Premirje 11. novembra 1918

Fotografija posneta po podpisu sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno. To se je zgodilo na vagonu Ferdinanda Focha v kraju Compiègne. Foch je drugi z desne, levo od njega pa je britanski predstavnik Sir Rosslyn Wemyss. Na desni je admiral George Hope. Premirje 11.

Poglej Ren in Premirje 11. novembra 1918

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Poglej Ren in Principat

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Ren in Prob

Projekt Delta (Nizozemska)

Pregledna karta projekta Delte, niz jezov, zapornic, nasipov in drugih naprav v južni Nizozemski in Zeelandu. Oosterscheldekering, največja od 13 zapornic v projektu Delta. Projekt Delta (nizozemsko Deltawerken) je niz gradbenih konstrukcij, ki vsebujejo zapornice, jezov, pregrad in nasipov, s katerimi se zaščiti velik del morske obale in rečne delte Rena, Meuse in Šelda na Nizozemskem.

Poglej Ren in Projekt Delta (Nizozemska)

Protipapež Janez XXIII.

Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.

Poglej Ren in Protipapež Janez XXIII.

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Ren in Prusija

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Ren in Prva svetovna vojna

Publij Kvintilij Var

Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.

Poglej Ren in Publij Kvintilij Var

Puhlica

Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.

Poglej Ren in Puhlica

Raimondo Montecuccoli

Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.

Poglej Ren in Raimondo Montecuccoli

Razlitje kemikalij Sandoz

Sanacija nesreče Razlitje kemikalij v skladišču Sandoz je bila velika okoljska katastrofa, katerega vzrok je bil požar in njegovo širjenje, ki je zajelo agrokemično skladišče podjetja Sandoz v Schweizerhallu, Basel-Landschaft v Švici, 1.

Poglej Ren in Razlitje kemikalij Sandoz

Rüdesheim ob Renu

Rüdesheim Rüdesheim ob Renu je mesto vina v hessenskem okrožju Rheingau-Taunus ob vznožju Niederwalda na južnem prehodu v srednjo dolino Rena.

Poglej Ren in Rüdesheim ob Renu

Rečna delta

Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.

Poglej Ren in Rečna delta

Rečna ladja

Ljubljanici Rečna ladja (ang. riverboat) je vodno plovilo, namenjeno uporabi na rekah, jezerih ali pa umetnih vodnih poteh.

Poglej Ren in Rečna ladja

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Poglej Ren in Renij

Renska zveza

Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.

Poglej Ren in Renska zveza

Renski masiv

Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.

Poglej Ren in Renski masiv

Renski slapovi

Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.

Poglej Ren in Renski slapovi

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Poglej Ren in Republika Nizozemska

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Ren in Retija

Reunije

Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.

Poglej Ren in Reunije

Reuss (reka)

Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.

Poglej Ren in Reuss (reka)

Rijnsburg

Rijnsburg je vas v vzhodnem delu občine Katwijk v zahodni Nizozemski, v provinci Južna Holandija.

Poglej Ren in Rijnsburg

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Ren in Rimska Britanija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Ren in Rimska provinca

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Poglej Ren in Rimska vojna mornarica

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Ren in Rimsko cesarstvo

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Poglej Ren in Ripuarski Franki

Riquewihr

Riquewihr (nemško Reichenweier) je občina in mesto v departmaju Zgornji Ren francoske regije Alzacija - Šampanja - Ardeni - Lorena v severovzhodni Franciji.

Poglej Ren in Riquewihr

Rodbina Nassau-Dillenburg

''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.

Poglej Ren in Rodbina Nassau-Dillenburg

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Ren in Romanska arhitektura

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Poglej Ren in Rona

Rudolf Rheinfeldški

Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.

Poglej Ren in Rudolf Rheinfeldški

Rumeni porečnik

Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.

Poglej Ren in Rumeni porečnik

Saška (razločitev)

Saška je lahko:;Geografija.

Poglej Ren in Saška (razločitev)

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Poglej Ren in Saška (volilna kneževina)

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Poglej Ren in Salijski Franki

Schaffhausen

Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.

Poglej Ren in Schaffhausen

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Poglej Ren in Schwarzwald

Schwäbisch Gmünd

Marktplatz Schwäbisch Gmünd je mesto na vzhodu zvezne dežele Baden-Württemberg, ki leži približno 50 kilometrov vzhodno od deželnega glavnega mesta Stuttgart.

Poglej Ren in Schwäbisch Gmünd

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Poglej Ren in Sedemletna vojna

Sedemnajst provinc

''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.

Poglej Ren in Sedemnajst provinc

Sekvani

Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.

Poglej Ren in Sekvani

Severna Holandija

Severna Holandija (nizozemsko Noord-Holland) je ena od dvanajstih provinc Nizozemske.

Poglej Ren in Severna Holandija

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Ren in Severno morje

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Poglej Ren in Severno Porenje - Vestfalija

Seznam rek po dolžini

Nil Seznam rek po dolžini.

Poglej Ren in Seznam rek po dolžini

Seznam rek v Švici

Seznam rek v Švici z dolžino švicarskega dela ter reke v celoti.

Poglej Ren in Seznam rek v Švici

Seznam rek v Evropi

Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.

Poglej Ren in Seznam rek v Evropi

Seznam rek v Franciji

Zemljevid glavnih francoskih rek Seznam rek v Franciji z dolžino francoskega dela ter reke v celoti.

Poglej Ren in Seznam rek v Franciji

Seznam rimskih uzurpatorjev

Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.

Poglej Ren in Seznam rimskih uzurpatorjev

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Ren in Sicilija (dežela)

Siegfried I. Spanheimski

Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.

Poglej Ren in Siegfried I. Spanheimski

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Ren in Sigismund Luksemburški

Silingi

Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.

Poglej Ren in Silingi

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Ren in Slovenski eksonimi

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Ren in Spanheimi

Speyer

Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.

Poglej Ren in Speyer

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Poglej Ren in Spodnja Germanija

Spodnja Lorena

Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.

Poglej Ren in Spodnja Lorena

Spodnji Ren

Tok Spodnjega Rena Zemljevid Spodnjega Porenja s Spodnjim Renom v sredini Spodnji Ren je desni od dveh večjih rokavov Rena na Nizozemskem.

Poglej Ren in Spodnji Ren

Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi

Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi (nemško Arbeitsgemeinschaft für Dämmstoffe aus nachwachsenden Rohstoffendangereuses) (ADN)) je mednarodni sporazum med državami za prevoz nevarnih snovi po notranjih plovnih poteh v mednarodnem prometu. Mednarodni prevozi so omejeni na sorazmerno omejeno omrežje plovnih poti, v Evropi sta to porečji Donave in Rena ter njuna povezava s prekopom Ren-Maina-Donava.

Poglej Ren in Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Ren in Srednja Evropa

Stari IJssel

Stari IJssel (nizozemščina,, dobesedno stari IJssel) ali Issel (nemško) je reka v Nemčiji in na Nizozemskem in je dolga približno 82 km.

Poglej Ren in Stari IJssel

Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)

Stari Ren (Oude Rijn) je veja delte Rena v nizozemskih provincah Utrecht in Južna Holandija, ki se začne zahodno od Utrechta pri Harmelnu in teče preko mehanske črpalne postaje v Severno morje pri Katwijku.

Poglej Ren in Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)

Staro mesto Heidelberg

Marktplatz pred cerkvijo Svetega Duha, levo Herkulov vodnjak in Mestna hiša, v ozadju grad Položaj Altstadt v Heidelbergu Staro mesto Heidelberg tvori okrožje Altstadt na južnem bregu reke Neckar.

Poglej Ren in Staro mesto Heidelberg

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Ren in Starorimska civilizacija

Stein am Rhein

Stein am Rhein je mesto v Švici, ob reki Ren, v kantonu Schaffhausen.

Poglej Ren in Stein am Rhein

Stiliho

Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.

Poglej Ren in Stiliho

Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.

Poglej Ren in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Poglej Ren in Strasbourg

Summis desiderantes

Summis desiderantes je papeška bula, ki jo je izdal Inocenc VIII. 5. decembra 1484.

Poglej Ren in Summis desiderantes

Sveta Uršula

Sveta Uršula, devica, mučenka, svetnica, živela naj bi v 4. stoletju, † Köln (umorjena).

Poglej Ren in Sveta Uršula

Sveti Hubert

Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.

Poglej Ren in Sveti Hubert

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Ren in Sveto rimsko cesarstvo

Tarn (reka)

Tarn v njenem zgornjem toku Tarn (antično tarnis) je reka v južni Franciji, desni pritok Garone.

Poglej Ren in Tarn (reka)

Tarraco

Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.

Poglej Ren in Tarraco

Taunus

Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.

Poglej Ren in Taunus

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Ren in Tetrarhija

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Ren in Tiberij

Tigurini

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Tigurini, eno od štirih plemen keltskih Helvetov.

Poglej Ren in Tigurini

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Poglej Ren in Trajanovi dačanski vojni

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Ren in Transilvanija

Trdnjava Ehrenbreitstein

Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.

Poglej Ren in Trdnjava Ehrenbreitstein

Tri lige

Tri lige je bilo zavezništvo iz leta 1471 sestavljeno iz Lige Božje hiše, Lige desetih jurisdikcij in Sive lige, kar je sčasoma privedlo do nastanka švicarskega kantona Graubünden.

Poglej Ren in Tri lige

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Poglej Ren in Turingija

Utrecht

Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.

Poglej Ren in Utrecht

Utrechtski mir

Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).

Poglej Ren in Utrechtski mir

Utrechtsko gričevje

Utrechtsko gričevje je greben nizkih peščenih gričev, ki se razteza v smeri od jugovzhoda proti severozahodu nad nizozemsko provinco Utrecht in nad delom Severne Holandije.

Poglej Ren in Utrechtsko gričevje

Uzurpator

Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.

Poglej Ren in Uzurpator

V. legija Alaudae

Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.

Poglej Ren in V. legija Alaudae

Vaduz

Vaduz je glavno mesto kneževine Lihtenštajn.

Poglej Ren in Vaduz

Valentinijan I.

Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.

Poglej Ren in Valentinijan I.

Valentinijan II.

Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.

Poglej Ren in Valentinijan II.

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Ren in Vandali

Vatsko morje

Vatsko morje (ali;;; severna frizijščina di Heeff) je bibavični pas v jugovzhodnem delu Severnega morja.

Poglej Ren in Vatsko morje

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Poglej Ren in Velika Germanija

Venlo

Župan Antoin Scholten (2019) Venlo je mesto in občina na jugovzhodu Nizozemske, blizu meje z Nemčijo.

Poglej Ren in Venlo

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Poglej Ren in Versajska mirovna pogodba

Via Mala

Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.

Poglej Ren in Via Mala

Via Regia

Via Regia (Kraljeva cesta) je evropska kulturna pot, ki poteka po trasi zgodovinske ceste srednjega veka.

Poglej Ren in Via Regia

VIII. legija Augusta

VIII.

Poglej Ren in VIII. legija Augusta

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Ren in Visla

Vitelij

Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.

Poglej Ren in Vitelij

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.

Poglej Ren in Vizigotsko kraljestvo

Vogezi

Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.

Poglej Ren in Vogezi

Vojna druge koalicije

Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.

Poglej Ren in Vojna druge koalicije

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Poglej Ren in Vojna prve koalicije

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Ren in Vojvodina Bavarska

Vojvodina Burgundija

Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.

Poglej Ren in Vojvodina Burgundija

Vojvodina Gelders

Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.

Poglej Ren in Vojvodina Gelders

Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)

Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.

Poglej Ren in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Ren in Volilna kneževina Bavarska

Voluzijan

Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.

Poglej Ren in Voluzijan

Voorburg

Herenstraat (Gosposka ulica) v središču mesta Stara cerkev v Voorburgu Stara mestna hiša "Swaensteyn" iz leta 1632 Voorburg je mesto in nekdanja občina v zahodnem delu province Južna Nizozemska na Nizozemskem.

Poglej Ren in Voorburg

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Ren in Vzhodne Alpe

Waal (reka)

Waal je glavni razdelilni krak reke Ren, ki teče približno 80 km preko Nizozemske.

Poglej Ren in Waal (reka)

Wiesbaden

Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.

Poglej Ren in Wiesbaden

Wijk bij Duurstede

Wijk bij Duurstede je občina in mesto v osrednji Nizozemski.

Poglej Ren in Wijk bij Duurstede

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Poglej Ren in Wilhelm Röntgen

Windhoek

Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije.

Poglej Ren in Windhoek

Woerden

''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.

Poglej Ren in Woerden

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Poglej Ren in Worms

XIX. legija

Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.

Poglej Ren in XIX. legija

XVII. legija

Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.

Poglej Ren in XVII. legija

XVIII. legija

Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.

Poglej Ren in XVIII. legija

XXII. legija Primigenia

XXII.

Poglej Ren in XXII. legija Primigenia

Zahodna Frizija (regija)

Sodobna regija Zahodna Frizija je poudarjena na zemljevidu Nizozemske Zahodna Frizija (zahodnofrizijsko West-Fryslân) je sodobna regija na severozahodu Nizozemske v provinci Severna Holandija.

Poglej Ren in Zahodna Frizija (regija)

Zahodna fronta (druga svetovna vojna)

Zahodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.

Poglej Ren in Zahodna fronta (druga svetovna vojna)

Zahodna fronta (prva svetovna vojna)

Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.

Poglej Ren in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)

Zahodne Alpe

Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.

Poglej Ren in Zahodne Alpe

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.

Poglej Ren in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zelandija, Nizozemska

za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.

Poglej Ren in Zelandija, Nizozemska

Zgodovina Francije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.

Poglej Ren in Zgodovina Francije

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Ren in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Ren in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgornja Švabska

Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.

Poglej Ren in Zgornja Švabska

Zgornja dolina Rena

Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.

Poglej Ren in Zgornja dolina Rena

Zuiderzee

Zuderzee Zuiderzee (nizozemsko: »Južno morje«) je bil plitek predel Severnega morja na severozahodu Nizozemske, ki se je raztezal okrog 100 km v notranjost dežele in je bil širok okrog 50 km.

Poglej Ren in Zuiderzee

Zwammerdam

Zwammerdam je vas v nizozemski provinci Južna Holandija ob reki Stari Ren (Oude Rijn).

Poglej Ren in Zwammerdam

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Poglej Ren in 1 E6 m

1. (poljska) oklepna divizija

1.

Poglej Ren in 1. (poljska) oklepna divizija

1. (poljska) samostojna padalska brigada

1.

Poglej Ren in 1. (poljska) samostojna padalska brigada

1. pehotna divizija (mehanizirana)

1. pehotna divizija (mehanizirana) (izvirno angleško 1st Infantry Division (Mechanized)) je divizija Kopenske vojske ZDA z najdaljšim stažem služenja.

Poglej Ren in 1. pehotna divizija (mehanizirana)

1. zavezniška zračnoprevozna armada

1.

Poglej Ren in 1. zavezniška zračnoprevozna armada

10 pr. n. št.

10 pr.

Poglej Ren in 10 pr. n. št.

11

11 (XI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Ren in 11

11 pr. n. št.

11 pr.

Poglej Ren in 11 pr. n. št.

1146

1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Ren in 1146

13. december

13.

Poglej Ren in 13. december

13. februar

13.

Poglej Ren in 13. februar

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Ren in 1918

1926

1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Ren in 1926

1986

Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Ren in 1986

2. pehotna divizija (ZDA)

2.

Poglej Ren in 2. pehotna divizija (ZDA)

23. februar

23.

Poglej Ren in 23. februar

23. marec

23.

Poglej Ren in 23. marec

3 pr. n. št.

3 pr.

Poglej Ren in 3 pr. n. št.

6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)

6.

Poglej Ren in 6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)

7. marec

7.

Poglej Ren in 7. marec

8. februar

8.

Poglej Ren in 8. februar

9

9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Ren in 9

Prav tako znan kot Nederrijn.

, Beneden Merwede, Bernard Montgomery, Bernina Express, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Leipzigu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bitka za Francijo, Bivalno-obrambni grad, Bodensko jezero, Bonn, Boven Merwede, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislavski grad, Breda, Nizozemska, Brian Gwynne Horrocks, Budimpešta, Burgundi, Burgundija, Burgundija (regija), Bydgoszcz, Campoformijski mir, Carinski grad, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cerkev Velikega svetega Martina, Köln, Cezarjeva mostova čez Ren, Chur, Citadela Petersberg, Clemens Brentano, Colmar, Commentarii de bello Gallico, Dagobert II., Düsseldorf, Deželni grad, Decebal, Delta Ren - Meuse - Šelda, Devetletna vojna, Dolga ladja, Dolina, Donava, Donavska armada, Dornbirn, Dortmund, Dovrska vrata, Družinski grad, Druga svetovna vojna, Eburoni, Eppelheim, Erfurt, Eridanos (geologija), Europoort, Evgen Savojski, Evropska razvodnica, Faramond, Fastrada, Flevum, Flimsov plaz, Foederati, Forum Hadriani, Francija, Francoska prva republika, Francoski departma, Francosko-nizozemska vojna, Frankovska, Frankovski gozd, Frankovsko cesarstvo, Freiburg im Breisgau, Friderik V. Pfalški, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galci, Galicija (Španija), Galien, Galija, Galske vojne, Galski imperij, Gautier Sans-Avoir, Gelderland, Geldern, Geografija Avstrije, Geografija Švice, Geografija Evrope, Geografija Italije, Georges Clemenceau, Germanik, Geti, Glacier Express, Glarnske Alpe, Gnej Domicij Corbulon, Gordijan III., Gornja Germanija, Gornjegermansko-retijski limes, Gottfried Keller, Gotthard (prelaz), Gracijan (rimski cesar), Grad, Grad Eltz, Grad Neuschwanstein, Grad Stahleck, Grad Valkhof, Grand Est, Grand Tour, Graubünden, Grofija Flandrija, Grosmagny, Habsburška monarhija, Haguenau, Hamaland, Hamavi, Hannover, Hati (germansko pleme), Haut-Rhin, Heidelberg, Helveti, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Heruli, Heruski, Hildegarda Vinzgauska, Hockenheim, Hohenzollerji, Honorij (rimski cesar), Huni, I. legija Adiutrix, I. legija Minervia, IJssel, IJsselmeer, Ill (Francija), International Watch Company, Italija, Ivan Češki, IX. legija Hispana, Janez Habsburško-Lotarinški, Jean Lattre, Jez (riba), Johan de Witt, John Ruskin, Josef Radetzky, Južna Holandija, Južna Nizozemska, Julij Civil, Jungfraujoch, Jurij Vega, Kačji potočnik, Kamniti most, Regensburg, Kanal Ren-Majna-Donava, Kanton Zürich, Karel Drzni, Karel Veliki, Karel XIV. Janez Švedski, Karl Marx, Karolingi, Katwijk, Köln, Kelti, Klodij Albin, Klodvik I., Kneževina Transilvanija, Koblenz, Konrad II. Nemški, Konstanški Münster, Konstanca, Nemčija, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstantin I. Veliki, Kraljeva pfalca, Goslar, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Holandija, Kraljevina Saška, Kras v Evropi, Krämerbrücke, Kristijan I. Danski, Kriza tretjega stoletja, Kronologija druge svetovne vojne, Kronologija prve svetovne vojne, Kultura linearne trakaste keramike, Kultura trakaste keramike, Kvadi, Laeti, Lahn, Langobardi, Latenska kultura, Latobrigi, Le chasseur maudit, Lek (reka), Les Rousses, Leto brez poletja, Lihtenštajn, Limes, Limes Germanicus, Linge, Lorelaj, Lotar Supplinburški, Lunévillski mir, Lustenau, M22 Locust, M26 Pershing, Mainz, Majna, Maksimijan, Maksimilijan Franc Avstrijski, Maksimilijan I. Bavarski, Maksimin Tračan, Mannheim, Marobod, Matilo, Mavricij Oranski, Maximilianstraße (Lindau), Menapijci, Meroveh, Merovingi, Merwede, Mesto, Metropolitansko območje, Meuse, Most Evrope, Strasbourg, Most Hohenzollern, Most treh dežel, Mota (grad), Mozela, Mrtvi rokav, Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju, Neckar, Nemški vogal, Nemško-francoski odnosi, Nesciov most, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648), Nizozemska zlata doba, Nizozemske dežele, Noord (reka), Nordwestblock, Novi Merwede, Oberalp (prelaz), Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Operacija Market-Garden, Origo Gentis Langobardorum, Otoški grad, Oton I. Veliki, Oton I. Zutphenski, Oton IV. Nemški, Otonska arhitektura, Palača volilnega kneza, Koblenz, Palatinat, Papež Martin V., Pariška kotlina, Pax Romana, Peter Lindpaintner, Pipin Grbasti, Place de la Concorde, Plemenska vojvodina Saška, Ploščič, Pobočni grad, Podmorski komunikacijski kabel, Poimenski seznam rek, Poljska nasledstvena vojna, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 110001–120000, Pomeni imen asteroidov: 22001–23000, Pontonski most, Porurje, Praetorium Agrippinae, Prazgodovinska umetnost, Prümski sporazum, Prednja Avstrija, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Premirje 11. novembra 1918, Principat, Prob, Projekt Delta (Nizozemska), Protipapež Janez XXIII., Prusija, Prva svetovna vojna, Publij Kvintilij Var, Puhlica, Raimondo Montecuccoli, Razlitje kemikalij Sandoz, Rüdesheim ob Renu, Rečna delta, Rečna ladja, Renij, Renska zveza, Renski masiv, Renski slapovi, Republika Nizozemska, Retija, Reunije, Reuss (reka), Rijnsburg, Rimska Britanija, Rimska provinca, Rimska vojna mornarica, Rimsko cesarstvo, Ripuarski Franki, Riquewihr, Rodbina Nassau-Dillenburg, Romanska arhitektura, Rona, Rudolf Rheinfeldški, Rumeni porečnik, Saška (razločitev), Saška (volilna kneževina), Salijski Franki, Schaffhausen, Schwarzwald, Schwäbisch Gmünd, Sedemletna vojna, Sedemnajst provinc, Sekvani, Severna Holandija, Severno morje, Severno Porenje - Vestfalija, Seznam rek po dolžini, Seznam rek v Švici, Seznam rek v Evropi, Seznam rek v Franciji, Seznam rimskih uzurpatorjev, Sicilija (dežela), Siegfried I. Spanheimski, Sigismund Luksemburški, Silingi, Slovenski eksonimi, Spanheimi, Speyer, Spodnja Germanija, Spodnja Lorena, Spodnji Ren, Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi, Srednja Evropa, Stari IJssel, Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija), Staro mesto Heidelberg, Starorimska civilizacija, Stein am Rhein, Stiliho, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Strasbourg, Summis desiderantes, Sveta Uršula, Sveti Hubert, Sveto rimsko cesarstvo, Tarn (reka), Tarraco, Taunus, Tetrarhija, Tiberij, Tigurini, Trajanovi dačanski vojni, Transilvanija, Trdnjava Ehrenbreitstein, Tri lige, Turingija, Utrecht, Utrechtski mir, Utrechtsko gričevje, Uzurpator, V. legija Alaudae, Vaduz, Valentinijan I., Valentinijan II., Vandali, Vatsko morje, Velika Germanija, Venlo, Versajska mirovna pogodba, Via Mala, Via Regia, VIII. legija Augusta, Visla, Vitelij, Vizigotsko kraljestvo, Vogezi, Vojna druge koalicije, Vojna prve koalicije, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Burgundija, Vojvodina Gelders, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Volilna kneževina Bavarska, Voluzijan, Voorburg, Vzhodne Alpe, Waal (reka), Wiesbaden, Wijk bij Duurstede, Wilhelm Röntgen, Windhoek, Woerden, Worms, XIX. legija, XVII. legija, XVIII. legija, XXII. legija Primigenia, Zahodna Frizija (regija), Zahodna fronta (druga svetovna vojna), Zahodna fronta (prva svetovna vojna), Zahodne Alpe, Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch, Zelandija, Nizozemska, Zgodovina Francije, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgornja Švabska, Zgornja dolina Rena, Zuiderzee, Zwammerdam, 1 E6 m, 1. (poljska) oklepna divizija, 1. (poljska) samostojna padalska brigada, 1. pehotna divizija (mehanizirana), 1. zavezniška zračnoprevozna armada, 10 pr. n. št., 11, 11 pr. n. št., 1146, 13. december, 13. februar, 1918, 1926, 1986, 2. pehotna divizija (ZDA), 23. februar, 23. marec, 3 pr. n. št., 6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo), 7. marec, 8. februar, 9.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti