Kazalo
79 odnosi: Absorpcijski koeficient, Admitanca, Aritmetično-geometrična sredina, Aritmetika, Število zlatega reza, Časovna konstanta, Babilonska matematika, Baselski problem, Diofant, Divergentna vrsta, E (matematična konstanta), Ekstenzivna količina, Električna prevodnost, Električni upor, Elektron, Enotski ulomek, Erdős-Borweinova konstanta, Frekvenca, Gaussova konstanta, Glavna ukrivljenost, Gostota, Gostota zraka, Harmonična sredina, Harmonična vrsta, Hermann Weyl, Hiperrealno število, Hitrost zvoka, Hookov zakon, Hubblov čas, Hubblov zakon, Inverzni element, Izomorfizem, Izrek o simetrali kota, Keplerjevi zakoni, Kokvaternion, Konduktanca, Konstanta fine strukture, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Lineweaver-Burkova enačba, Matematična operacija, Mersennovo število, Michael Maestlin, Nihajni čas, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Om, Pietro Mengoli, Poissonovo število, Pojav Umova, Popolna potenca, ... Razširi indeks (29 več) »
Absorpcijski koeficient
Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.
Poglej Recipročna vrednost in Absorpcijski koeficient
Admitanca
Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.
Poglej Recipročna vrednost in Admitanca
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej Recipročna vrednost in Aritmetično-geometrična sredina
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Recipročna vrednost in Aritmetika
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Recipročna vrednost in Število zlatega reza
Časovna konstanta
Časóvna konstánta (običajna označba z malo grško črko \tau\, (tav) je v fiziki in tehniki parameter, ki označuje odziv na skočni vnos prvega reda linearnega stacionarnega sistema (LTI).. Časovna konstanta je glavna karakteristična enota linearnega stacionarnega sistema (LTI) prvega reda.
Poglej Recipročna vrednost in Časovna konstanta
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Recipročna vrednost in Babilonska matematika
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Recipročna vrednost in Baselski problem
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Recipročna vrednost in Diofant
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Recipročna vrednost in Divergentna vrsta
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Recipročna vrednost in E (matematična konstanta)
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Poglej Recipročna vrednost in Ekstenzivna količina
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Recipročna vrednost in Električna prevodnost
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Recipročna vrednost in Električni upor
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Recipročna vrednost in Elektron
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Recipročna vrednost in Enotski ulomek
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Recipročna vrednost in Erdős-Borweinova konstanta
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Recipročna vrednost in Frekvenca
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Recipročna vrednost in Gaussova konstanta
Glavna ukrivljenost
Sedlasta ploskev z normalnimi ravninami v smereh glavnih ukrivljenosti. Glavna ukrivljenost diferencialni geometriji v določeni točki so lastne vrednosti operatorja oblike v tej točki.
Poglej Recipročna vrednost in Glavna ukrivljenost
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Recipročna vrednost in Gostota
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Recipročna vrednost in Gostota zraka
Harmonična sredina
Harmónična sredína je v matematiki ena od srednjih vrednosti.
Poglej Recipročna vrednost in Harmonična sredina
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Recipročna vrednost in Harmonična vrsta
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Recipročna vrednost in Hermann Weyl
Hiperrealno število
Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.
Poglej Recipročna vrednost in Hiperrealno število
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Recipročna vrednost in Hitrost zvoka
Hookov zakon
enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.
Poglej Recipročna vrednost in Hookov zakon
Hubblov čas
Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.
Poglej Recipročna vrednost in Hubblov čas
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Recipročna vrednost in Hubblov zakon
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Recipročna vrednost in Inverzni element
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Poglej Recipročna vrednost in Izomorfizem
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Poglej Recipročna vrednost in Izrek o simetrali kota
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Recipročna vrednost in Keplerjevi zakoni
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Poglej Recipročna vrednost in Kokvaternion
Konduktanca
Konduktánca (oznaka G) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost električne upornosti.
Poglej Recipročna vrednost in Konduktanca
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Recipročna vrednost in Konstanta fine strukture
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Recipročna vrednost in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Recipročna vrednost in Kvadratni koren števila 5
Lineweaver-Burkova enačba
Lineweaver-Burkov graf. Lineweaver-Burkova enačba je enačba, ki prikazuje odvisnost recipročne vrednosti začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od recipročne vrednosti koncentracije substrata.
Poglej Recipročna vrednost in Lineweaver-Burkova enačba
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Recipročna vrednost in Matematična operacija
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Recipročna vrednost in Mersennovo število
Michael Maestlin
Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.
Poglej Recipročna vrednost in Michael Maestlin
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Poglej Recipročna vrednost in Nihajni čas
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Recipročna vrednost in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Recipročna vrednost in Om
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Recipročna vrednost in Pietro Mengoli
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Poglej Recipročna vrednost in Poissonovo število
Pojav Umova
Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.
Poglej Recipročna vrednost in Pojav Umova
Popolna potenca
Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco.
Poglej Recipročna vrednost in Popolna potenca
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Recipročna vrednost in Popolno število
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Recipročna vrednost in Praštevilski dvojček
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Recipročna vrednost in Praštevilski izrek
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Recipročna vrednost in Primoriela
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Poglej Recipročna vrednost in Prožnostni modul
Razpadna konstanta
Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.
Poglej Recipročna vrednost in Razpadna konstanta
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej Recipročna vrednost in Razpadni čas
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Poglej Recipročna vrednost in Roger Apéry
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Recipročna vrednost in Seznam matematičnih vsebin
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Poglej Recipročna vrednost in Simens
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Recipročna vrednost in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Specifična prostornina
Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.
Poglej Recipročna vrednost in Specifična prostornina
Specifična upornost
Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.
Poglej Recipročna vrednost in Specifična upornost
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Recipročna vrednost in Srednja vrednost
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Recipročna vrednost in Stisljivost
Stisljivostni modul
Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.
Poglej Recipročna vrednost in Stisljivostni modul
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Poglej Recipročna vrednost in Stopnja polinoma
Strižni modul
Strížni módul (tudi Coulombov modul) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu.
Poglej Recipročna vrednost in Strižni modul
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Recipročna vrednost in Točnost in natančnost
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Recipročna vrednost in Trigonometrija
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Recipročna vrednost in Tuje število
Upor (elektrotehnika)
DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.
Poglej Recipročna vrednost in Upor (elektrotehnika)
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Recipročna vrednost in Vektor (matematika)
Veliki komet
Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.
Poglej Recipročna vrednost in Veliki komet
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Recipročna vrednost in Verižni ulomek
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Recipročna vrednost in William Brouncker
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Recipročna vrednost in Zaporedje
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Recipročna vrednost in Zgodovina števila π
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Poglej Recipročna vrednost in Zlata spirala
Prav tako znan kot Obratna vrednost.