Kazalo
40 odnosi: Alfa Andromede, Allan Rex Sandage, Andromeda (ozvezdje), Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Črna luknja, Dogodkovno obzorje, Dopplerjev pojav, Edwin Powell Hubble, George Ogden Abell, GN-z11, Hawkingovo sevanje, Hoagovo telo, Hubblov zakon, Izbruh žarkov gama, JKCS 041, John Norris Bahcall, Konstanta fine strukture, Kozmološka konstanta, Kvazar, Maarten Schmidt, Metrika FLRW, Mizasta gora (ozvezdje), Nadjata, Pomeni imen asteroidov: 26001–27000, Prapok, Prasevanje, Radialna hitrost, Razvrstitev galaksij, Sekstant (ozvezdje), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Skalirni faktor (kozmologija), Spekter elektromagnetnega valovanja, Starost vesolja, Teorija superstrun, Veliki Atraktor, Vesolje, Vesoljski teleskop James Webb, Webbovo prvo globoko polje.
Alfa Andromede
Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede.
Poglej Rdeči premik in Alfa Andromede
Allan Rex Sandage
Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.
Poglej Rdeči premik in Allan Rex Sandage
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Rdeči premik in Andromeda (ozvezdje)
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Rdeči premik in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Rdeči premik in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Rdeči premik in Črna luknja
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Rdeči premik in Dogodkovno obzorje
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Rdeči premik in Dopplerjev pojav
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rdeči premik in Edwin Powell Hubble
George Ogden Abell
George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rdeči premik in George Ogden Abell
GN-z11
GN-z11 je galaksija z velikim rdečim premikom odkrita v ozvezdju Velikega medveda in je trenutno najstarejša in najbolj oddaljena znana galaksija v opazljivem vesolju.
Poglej Rdeči premik in GN-z11
Hawkingovo sevanje
Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.
Poglej Rdeči premik in Hawkingovo sevanje
Hoagovo telo
Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.
Poglej Rdeči premik in Hoagovo telo
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Rdeči premik in Hubblov zakon
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Rdeči premik in Izbruh žarkov gama
JKCS 041
Pregled JKCS 041 JKCS 041 je najbolj oddaljena jata galaksij, ki je bila kadarkoli opazovana (leta 2009).
Poglej Rdeči premik in JKCS 041
John Norris Bahcall
John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.
Poglej Rdeči premik in John Norris Bahcall
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Rdeči premik in Konstanta fine strukture
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Rdeči premik in Kozmološka konstanta
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Rdeči premik in Kvazar
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Poglej Rdeči premik in Maarten Schmidt
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Rdeči premik in Metrika FLRW
Mizasta gora (ozvezdje)
Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.
Poglej Rdeči premik in Mizasta gora (ozvezdje)
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).
Poglej Rdeči premik in Nadjata
Pomeni imen asteroidov: 26001–27000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 26001 do 27000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Rdeči premik in Pomeni imen asteroidov: 26001–27000
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Rdeči premik in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Rdeči premik in Prasevanje
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Poglej Rdeči premik in Radialna hitrost
Razvrstitev galaksij
Razvrstitev galaksij je razvrstitev galaksij v skupine glede na njihove sorodne vidne značilnosti.
Poglej Rdeči premik in Razvrstitev galaksij
Sekstant (ozvezdje)
Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.
Poglej Rdeči premik in Sekstant (ozvezdje)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rdeči premik in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rdeči premik in Seznam fizikalnih vsebin
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Rdeči premik in Skalirni faktor (kozmologija)
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Rdeči premik in Spekter elektromagnetnega valovanja
Starost vesolja
Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.
Poglej Rdeči premik in Starost vesolja
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Rdeči premik in Teorija superstrun
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Rdeči premik in Veliki Atraktor
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Rdeči premik in Vesolje
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Rdeči premik in Vesoljski teleskop James Webb
Webbovo prvo globoko polje
Webbovo prvo globoko polje je prva operativna slika vesoljskega teleskopa James Webb in prikazuje jato galaksij SMACS 0723; 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje.
Poglej Rdeči premik in Webbovo prvo globoko polje
Prav tako znan kot Modri premik, Rdeči pomik.