Kazalo
53 odnosi: Agnosticizem, Alegorija Vrlin (Correggio), Anthony Collins, Antonio Rossellino, Apostolsko potovanje na Bavarsko - 2006, Ayn Rand, Človek, Blaise Pascal, Boetij, Delo na daljavo, Diagnoza, Etika, Etimologija, Filozofija, Giordano Bruno, Gustav Theodor Fechner, Homo erectus, Ibn Badža, Ibn Rušd, Jacques Monod, Jožef Mislej, Komunizem, Ksenofan, Lateralno razmišljanje, Ljudomrznik, Logos, Lumen fidei, Marianne, Mary Wollstonecraft, Obči državljanski zakonik, Opica, Palača Stratti, Trst, Paleontologija, Parmenid, Pastorka in bela žena, Personalizem, Pisava, Pitagorejstvo, Poosebljenje, Posvetni humanizem, Razsvetljeni absolutizem, Razumnost, René Descartes, Søren Kierkegaard, Seznam filozofskih vsebin, Starogrško razumevanje duše, Stoicizem, Sunek s sulico, Teorija pričakovanja, Thomas Hobbes, ... Razširi indeks (3 več) »
Agnosticizem
Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.
Poglej Razum in Agnosticizem
Alegorija Vrlin (Correggio)
Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.
Poglej Razum in Alegorija Vrlin (Correggio)
Anthony Collins
Anthony Collins, angleški filozof, * 21. junij 1676, Heston, Grofija Middlesex, Anglija, † 13. december 1729, London.
Poglej Razum in Anthony Collins
Antonio Rossellino
Antonio Rossellino, psevdonim Antonio Gamberelli, italijanski kipar in arhitekt, * 1427, Settignano, † 1479, Firence Rossellino je bil imenovan zaradi barve las.
Poglej Razum in Antonio Rossellino
Apostolsko potovanje na Bavarsko - 2006
Apostolsko potovanje na Bavarsko - 2006 (izvirno nemško Treffen mit den Vertretern aus dem Bereich der Wissenschaften - Ansprache) je teološko delo, ki ga je izdala Družina v sklopu zbirke Cerkveni dokumenti kot 114.
Poglej Razum in Apostolsko potovanje na Bavarsko - 2006
Ayn Rand
Ayn Rand (rojena kot Alisa Zinovjevna Rosenbaum), rusko-ameriška filozofinja, novelistka in scenaristka judovskega rodu, * 2. februar 1905, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. marec 1982, New York, ZDA.
Poglej Razum in Ayn Rand
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Razum in Človek
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Razum in Blaise Pascal
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Razum in Boetij
Delo na daljavo
Delo na daljavo (tudi teledelo; angl. telecommuting) je način dela, pri kateri oseba delo v celoti ali delno opravlja na lokaciji, ki je oddaljena od njegove delovne organizacije, pri tem pa uporablja telekomunikacijsko in informacijsko tehnologijo.
Poglej Razum in Delo na daljavo
Diagnoza
Diagnoza pomeni v medicini prepoznavanje in poimenovanje bolezni.
Poglej Razum in Diagnoza
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Razum in Etika
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Razum in Etimologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Razum in Filozofija
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Razum in Giordano Bruno
Gustav Theodor Fechner
Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.
Poglej Razum in Gustav Theodor Fechner
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Razum in Homo erectus
Ibn Badža
Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.
Poglej Razum in Ibn Badža
Ibn Rušd
Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.
Poglej Razum in Ibn Rušd
Jacques Monod
Jacques Lucien Monod, francoski biokemik in molekularni biolog, nobelovec, * 9. februar 1910, Pariz, Francija, † 31. maj 1976, Cannes.
Poglej Razum in Jacques Monod
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Poglej Razum in Jožef Mislej
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Razum in Komunizem
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Razum in Ksenofan
Lateralno razmišljanje
Lateralno razmišljanje pomeni razmišljanje od strani, torej izven ustaljene poti.
Poglej Razum in Lateralno razmišljanje
Ljudomrznik
Gravura iz leta 1719 Ljudomrznik (fran.Le Misanthrope) je komedija delo klasicističnega književnika Molièra.
Poglej Razum in Ljudomrznik
Logos
Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um.
Poglej Razum in Logos
Lumen fidei
Lumen fidei (latinsko: »Luč vere«) je prva okrožnica papeža Frančiška, katere glavna tema je vera.
Poglej Razum in Lumen fidei
Marianne
T. Doriota Marianne je narodni simbol Francoske Republike, poosebitev svobode in razuma in predstavlja boginjo svobode.
Poglej Razum in Marianne
Mary Wollstonecraft
Mary Wollstonecraft, britanska pisateljica, filozofinja in feministka, * 27. april 1759, Spitalfields, Anglija, † 10. september 1797, London, Anglija.
Poglej Razum in Mary Wollstonecraft
Obči državljanski zakonik
Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.
Poglej Razum in Obči državljanski zakonik
Opica
Človeku podobne opice kot so gorile in orangutani ter giboni.
Poglej Razum in Opica
Palača Stratti, Trst
Trst, Palača Stratti Palača Stratti je eno od poslopij, ki obkrožajo Trg Unità v Trstu, in sicer osrednja zgradba na desni Občinske palače.
Poglej Razum in Palača Stratti, Trst
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Razum in Paleontologija
Parmenid
Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..
Poglej Razum in Parmenid
Pastorka in bela žena
Pastorka in bela žena, ''založba Ajda, 2005'' Pastorka in bela žena je priredba slovenske ljudske pripovedke.
Poglej Razum in Pastorka in bela žena
Personalizem
Personalizem je širok pojem, ki se navezuje na filozofske, etične, politične in tudi teološke smeri različnih avtorjev dvajsetega stoletja, kot so Emmanuel Mounier, Jacques Maritain, Max Scheler, Edith Stein, Karel Wojtyla.
Poglej Razum in Personalizem
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Razum in Pisava
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Razum in Pitagorejstvo
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Razum in Poosebljenje
Posvetni humanizem
»Srečni človek«, simbol, ki so ga sprejele številne humanistične organizacije. Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče.
Poglej Razum in Posvetni humanizem
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Razum in Razsvetljeni absolutizem
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Razum in Razumnost
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Razum in René Descartes
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Poglej Razum in Søren Kierkegaard
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Razum in Seznam filozofskih vsebin
Starogrško razumevanje duše
Starogrško razumevanje duše se je spreminjalo skozi čas pod vplivom različnih filozofskih in verskih gibanj oziroma skupin.
Poglej Razum in Starogrško razumevanje duše
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Razum in Stoicizem
Sunek s sulico
Sunek s sulico je pesniška zbirka Matjaža Kocbeka.
Poglej Razum in Sunek s sulico
Teorija pričakovanja
Prva teorija o formalni motivaciji za delo, ki je predpostavljala, da ljudje tehtajo med raznimi opcijami, preden se odločijo za eno od njih, je bila pot-cilj teorija, katere avtorji so Georgopoulos, Mahoney in Jones (1957).
Poglej Razum in Teorija pričakovanja
Thomas Hobbes
Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.
Poglej Razum in Thomas Hobbes
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Razum in Tomaž Akvinski
Um
Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.
Poglej Razum in Um
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej Razum in Vzhodna filozofija