Kazalo
34 odnosi: Anti-Dühring, Bratko Kreft, David Ricardo, Država in revolucija, Ernesto Laclau, Fašizem v Italiji, Groningen (provinca), Jafetska teorija, Josif Stalin, Kaj storiti?, Kapitalizem, Karl Marx, Komunistični manifest, Komunizem, Korejska ljudska skupščina v Mandžuriji, Kritika gothskega programa, Levičarstvo: otroška bolezen komunizma, Lumpenproletariat, Maoizem, Mezdno delo, Mezdno delo in kapital, Nova ekonomska politika, Oportunizem (marksizem), Paberkovalke, Proletarci vseh dežel, združite se!, Recesija, Revizionizem, Seznam filozofskih vsebin, Seznam socioloških vsebin, Seznam zgodovinskih vsebin, Sindikat, Socialna reforma ali revolucija?, Socialni šovinizem, Utopični socializem.
Anti-Dühring
Anti-Dühring oziroma Gospoda Evgena Dühringa prevrat znanosti je literarno delo Friedricha Engelsa.
Poglej Razredni boj in Anti-Dühring
Bratko Kreft
Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser, * 11. februar 1905, Maribor, † 17. julij 1996, Ljubljana.
Poglej Razredni boj in Bratko Kreft
David Ricardo
David Ricardo, angleški ekonomist in politik, * 18. april 1772, London, Anglija, † 11. september 1823, Gloucestershire, Anglija.
Poglej Razredni boj in David Ricardo
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Poglej Razredni boj in Država in revolucija
Ernesto Laclau
Ernesto Laclau, argentinski politolog in zgodovinar, * 6. oktober 1935, Buenos Aires, Argentina, † 13. april 2014, Sevilla, Španija.
Poglej Razredni boj in Ernesto Laclau
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Poglej Razredni boj in Fašizem v Italiji
Groningen (provinca)
Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.
Poglej Razredni boj in Groningen (provinca)
Jafetska teorija
Jafetska teorija je v jezikoslovju psevdoznanstvena teorija, ki postulira, da so kartvelski jeziki z območja Kavkaza povezani s semitskimi jeziki na Srednjem vzhodu.
Poglej Razredni boj in Jafetska teorija
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Razredni boj in Josif Stalin
Kaj storiti?
Kaj storiti? Pereča vprašanja našega gibanja (Čto delat'? Nabolevšie voprosy našego dviženija) je pamflet ruskega revolucionarja Vladimirja Lenina iz leta 1902.
Poglej Razredni boj in Kaj storiti?
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Razredni boj in Kapitalizem
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Razredni boj in Karl Marx
Komunistični manifest
Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Poglej Razredni boj in Komunistični manifest
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Razredni boj in Komunizem
Korejska ljudska skupščina v Mandžuriji
Korejska ljudska skupščina v Mandžuriji oz.
Poglej Razredni boj in Korejska ljudska skupščina v Mandžuriji
Kritika gothskega programa
Kritiko gothskega programa je Karl Marx napisal leta 1875 kot komentar na osnutek programa Socialistične delavske stranke Nemčije (VDAV), ki je imela svoj ustanovitveni kongres v Gothi med 22.
Poglej Razredni boj in Kritika gothskega programa
Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Naslovnica angleškega prevoda Delo »Levičarstvo: otroška bolezen komunizma« je Vladimir Lenin napisal in izdal leta 1920.
Poglej Razredni boj in Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Lumpenproletariat
Lumpenproletariat označuje najnižje sloje delavskega razreda, ki so potisnjeni na obrobje družbe.
Poglej Razredni boj in Lumpenproletariat
Maoizem
Mao Cetung, po katerem je ideologija poimenovana Maoizem oziroma misel Mao Zedonga (tradicionalne pismenke: 毛泽东思想; poenostavljene pismenke: 毛泽东思想; pinyin: Máo Zédōng sīxiǎng) je marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Zedong (tradicionalne pismenke: 毛澤東; poenostavljene pismenke: 毛泽东; pinyin: Máo Zédōng) v razmerah kitajske socialistične revolucije.
Poglej Razredni boj in Maoizem
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Poglej Razredni boj in Mezdno delo
Mezdno delo in kapital
Mezdno delo in kapital je delo Karla Marxa, ki je nastalo na podlagi serije petih člankov v časopisu Neue Rheinische Zeitung, podlaga za te članke pa so bila Marxova predavanja v Bruslju.
Poglej Razredni boj in Mezdno delo in kapital
Nova ekonomska politika
Nova ekonomska politika (NEP) je bila ekonomska politika Sovjetske zveze med letoma 1921 in 1928, ki je nadomestila predhodno politiko vojnega komunizma.
Poglej Razredni boj in Nova ekonomska politika
Oportunizem (marksizem)
V marksizmu oportunizem pomeni opustitev dolgoročnih ciljev partije zavoljo iskanja bližnjic za izpolnitev kratkoročnih ciljev.
Poglej Razredni boj in Oportunizem (marksizem)
Paberkovalke
Paberkovalke (Des glaneuses) je oljna slika Jean-Françoisa Milleta, dokončana leta 1857.
Poglej Razredni boj in Paberkovalke
Proletarci vseh dežel, združite se!
Grb Sovjetske zveze (1956-1991) z geslom Geslo v angleščini Zveze komunistov Slovenije z geslom Politično geslo »Proletarci vseh dežel, združite se!« (nemško Proletarier aler Länder vereinigt Euch!; rusko Пролетарии всехстран, соединяйтесь!, Proljetarii vsjeh stran, sojedinjajtjes'!) je eno izmed najslavnejših in najpomembnejših gesel komunističnega gibanja.
Poglej Razredni boj in Proletarci vseh dežel, združite se!
Recesija
Recesíja je v ekonomiji kontrakcija poslovnega ciklusa oz.
Poglej Razredni boj in Recesija
Revizionizem
Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.
Poglej Razredni boj in Revizionizem
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Razredni boj in Seznam filozofskih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Razredni boj in Seznam socioloških vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Razredni boj in Seznam zgodovinskih vsebin
Sindikat
Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.
Poglej Razredni boj in Sindikat
Socialna reforma ali revolucija?
Socialna reforma ali revolucija? je pamflet poljske marksistke Rose Luxemburg, pisan kot odgovor reformističnemu članu nemške socialdemokratske stranke Eduardu Bernsteinu.
Poglej Razredni boj in Socialna reforma ali revolucija?
Socialni šovinizem
Izraz socialni šovinizem se je pojavil ob izbruhu prve svetovne vojne, ko so socialdemokrati na obeh straneh glasovali za vojne kredite in podprli svoje lastne imperialistične dežele pod retoriko domoljubja.
Poglej Razredni boj in Socialni šovinizem
Utopični socializem
Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.
Poglej Razredni boj in Utopični socializem