Kazalo
48 odnosi: Aktinoidi, Atom, Šibka jedrska sila, Žarek gama, Železo, Baker, Beta, Bozoni W in Z, Delec beta, Elektronski nevtrino, Enrico Fermi, Indij, Izotopi helija, Izotopi litija, Izotopi vodika, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrski razpad, Kositer, Leptonsko število, Livermorij, Moskovij, Neodim, Nevtrino, Nevtron, Nevtronij, Ogljik-14, Parnost (fizika), Plutonij, Polonij, Pozitron, Prvobitni nuklid, Radioaktivnost, Radiometrično datiranje, Renij, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Skandij, Težki elementi, Tenes, Tritij, Tulij, Uvod v izotope, Volfram, Weylova enačba, Wolfgang Ernst Pauli, Zajetje elektrona, Zlato.
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Razpad beta in Aktinoidi
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Razpad beta in Atom
Šibka jedrska sila
Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Razpad beta in Šibka jedrska sila
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Razpad beta in Žarek gama
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Razpad beta in Železo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Razpad beta in Baker
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Razpad beta in Beta
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Razpad beta in Bozoni W in Z
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Razpad beta in Delec beta
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Razpad beta in Elektronski nevtrino
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Razpad beta in Enrico Fermi
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Razpad beta in Indij
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Poglej Razpad beta in Izotopi helija
Izotopi litija
Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od 3Li do 13Li ter 5 izomerov.
Poglej Razpad beta in Izotopi litija
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Razpad beta in Izotopi vodika
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Razpad beta in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Razpad beta in Jedrska kemija
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Razpad beta in Jedrski razpad
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Razpad beta in Kositer
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Poglej Razpad beta in Leptonsko število
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Razpad beta in Livermorij
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Razpad beta in Moskovij
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Razpad beta in Neodim
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Razpad beta in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Razpad beta in Nevtron
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Razpad beta in Nevtronij
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Razpad beta in Ogljik-14
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Razpad beta in Parnost (fizika)
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Razpad beta in Plutonij
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Razpad beta in Polonij
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Razpad beta in Pozitron
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Razpad beta in Prvobitni nuklid
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Razpad beta in Radioaktivnost
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Razpad beta in Radiometrično datiranje
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Razpad beta in Renij
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Razpad beta in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Razpad beta in Seznam kemijskih vsebin
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Razpad beta in Skandij
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Razpad beta in Težki elementi
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Razpad beta in Tenes
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Razpad beta in Tritij
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Razpad beta in Tulij
Uvod v izotope
vodikovi izotopi – protij, devterij in tritij. Vsak izmed njih ima en proton, vendar različno število nevtronov. Protonij nima nobenega, devterij ima enega in tritij ima 2. Vsak element ima točno določeno število protonov, lahko pa se njegovi atomi razlikujejo v številu nevtronov.
Poglej Razpad beta in Uvod v izotope
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Razpad beta in Volfram
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Razpad beta in Weylova enačba
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Razpad beta in Wolfgang Ernst Pauli
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Razpad beta in Zajetje elektrona
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Razpad beta in Zlato
Prav tako znan kot Beta razpad, Razpad beta minus, Sevanje beta.