Kazalo
29 odnosi: Aktinoidi, Delec alfa, Ernest Rutherford, Flerovij, George Gamow, Halogen, Helij, Izotopi helija, Izotopi litija, Izvor nevtronov, Jedrska kemija, Jedrski razpad, Kalifornij, Kemijski element, Livermorij, Neodim, Nevtronij, Nihonij, Oganeson, Polonij, Prvobitni nuklid, Radioaktivnost, Radiometrično datiranje, Seznam fizikalnih vsebin, Težki elementi, Tenes, Uvod v izotope, Volfram, Zlato.
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Razpad alfa in Aktinoidi
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Razpad alfa in Delec alfa
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Razpad alfa in Ernest Rutherford
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Razpad alfa in Flerovij
George Gamow
George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Razpad alfa in George Gamow
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Razpad alfa in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Razpad alfa in Helij
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Poglej Razpad alfa in Izotopi helija
Izotopi litija
Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od 3Li do 13Li ter 5 izomerov.
Poglej Razpad alfa in Izotopi litija
Izvor nevtronov
Izvor nevtronov je vsakršna naprava ali snov, ki oddaja nevtrone.
Poglej Razpad alfa in Izvor nevtronov
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Razpad alfa in Jedrska kemija
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Razpad alfa in Jedrski razpad
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Razpad alfa in Kalifornij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Razpad alfa in Kemijski element
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Razpad alfa in Livermorij
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Razpad alfa in Neodim
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Razpad alfa in Nevtronij
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Razpad alfa in Nihonij
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Razpad alfa in Oganeson
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Razpad alfa in Polonij
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Razpad alfa in Prvobitni nuklid
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Razpad alfa in Radioaktivnost
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Razpad alfa in Radiometrično datiranje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Razpad alfa in Seznam fizikalnih vsebin
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Razpad alfa in Težki elementi
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Razpad alfa in Tenes
Uvod v izotope
vodikovi izotopi – protij, devterij in tritij. Vsak izmed njih ima en proton, vendar različno število nevtronov. Protonij nima nobenega, devterij ima enega in tritij ima 2. Vsak element ima točno določeno število protonov, lahko pa se njegovi atomi razlikujejo v številu nevtronov.
Poglej Razpad alfa in Uvod v izotope
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Razpad alfa in Volfram
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Razpad alfa in Zlato
Prav tako znan kot Oddaja alfa, Sevanje alfa.