Kazalo
249 odnosi: Agnesin koder, Al-Biruni, Apeiroeder, Apotema, Apsidnica, Apulija, Argument periapside, Astigmatizem (oko), Astroida, Atriftaloida, August Ferdinand Möbius, Autodesk 3ds Max, Azimut, Šestkotnik, Štirikotnik, Žarek, Časovni pregled astronomije, Bazilikata, Bézierova krivulja, Benečija, Bernoullijeva lemniskata, Bivektor, Bonaventura Francesco Cavalieri, Brahistokrona, Brewstrov kot, Cassinijev oval, Catalanova ploskev, Celični avtomat, Cikloida, Costova ploskev, Cotesova spirala, De Sluzejeva konhoida, Deltoida, Diedrski kot, Dolžina dvižnega vozla, Dolžina periapside, Duocilinder, Dvokotnik, Dvolistna krivulja, Dvorogeljnik (matematika), Ekliptika, Ekvatorialni obroč, Elipsa, Eliptična krivulja, Emilija - Romanja, Enačba, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakostranični petkotnik, Enotska krožnica, Enotski vektor, ... Razširi indeks (199 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej Ravnina in Agnesin koder
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Ravnina in Al-Biruni
Apeiroeder
kockastih lukenj med njimi. Apeiroeder je polieder, ki ima števno neskončno stranskih ploskev.
Poglej Ravnina in Apeiroeder
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Ravnina in Apotema
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Ravnina in Apsidnica
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Apulija
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Ravnina in Argument periapside
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Poglej Ravnina in Astigmatizem (oko)
Astroida
Astroida (tudi asteroida) je ravninska krivulja, ki jo sestavljajo štirje enako dolgi loki (vsebuje štiri konice).
Poglej Ravnina in Astroida
Atriftaloida
Atriftaloida z ''a''.
Poglej Ravnina in Atriftaloida
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Ravnina in August Ferdinand Möbius
Autodesk 3ds Max
Autodesk 3ds Max, v preteklosti znan tudi kot 3D Studio in 3D Studio Max je profesionalni grafični program za izdelovanje 3D animacij, modelov, iger in slik.
Poglej Ravnina in Autodesk 3ds Max
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Ravnina in Azimut
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Ravnina in Šestkotnik
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Ravnina in Štirikotnik
Žarek
Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.
Poglej Ravnina in Žarek
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Ravnina in Časovni pregled astronomije
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Bazilikata
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Ravnina in Bézierova krivulja
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Benečija
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Ravnina in Bernoullijeva lemniskata
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Poglej Ravnina in Bivektor
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Poglej Ravnina in Bonaventura Francesco Cavalieri
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Ravnina in Brahistokrona
Brewstrov kot
Polarizacija svetlobe, ki pade na mejo dveh sredstev pod Brewstrovim kotom. Brewstrov kot (tudi kot polarizacije) je vpadni kot pri katerem je odbita svetloba, ki se je odbila na meji dveh sredstev popolnoma linearno polarizirana v ravnini, ki je pravokotna na vpadno ravnino.
Poglej Ravnina in Brewstrov kot
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Poglej Ravnina in Cassinijev oval
Catalanova ploskev
Nastanek Catalanove ploskve. Catalanova ploskev je premonosna ploskev.
Poglej Ravnina in Catalanova ploskev
Celični avtomat
Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.
Poglej Ravnina in Celični avtomat
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Poglej Ravnina in Cikloida
Costova ploskev
Costova minimalna ploskev (za prikaz animacije klikni na puščico). Costova ploskev (tudi Costova minimalna ploskev) je vložena minimalna ploskev.
Poglej Ravnina in Costova ploskev
Cotesova spirala
Cotesova spirala je ravninska krivulja, ki se jo lahko zapiše v polarnih koordinatah z eno izmed naslednjih treh oblik: kjer je.
Poglej Ravnina in Cotesova spirala
De Sluzejeva konhoida
De Sluzejeva konhoida za različne vrednosti ''a''. De Sluzejeva konhoida je ravninska krivulja, ki jo je proučeval že leta 1662 valonski matematik René François Walter de Sluze (1622 – 1685).
Poglej Ravnina in De Sluzejeva konhoida
Deltoida
Nastanek deltoide. Deltoida je prikazana z rdečo barvo. Deltoida (tudi Steinerjeva krivulja in trikuspoida) je hipocikloida, ki ima tri vrhove.
Poglej Ravnina in Deltoida
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Ravnina in Diedrski kot
Dolžina dvižnega vozla
Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Ravnina in Dolžina dvižnega vozla
Dolžina periapside
Določanje dolžine periapside Dolžina periapside (oznaka \bar\, ali tudi Π) je eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena položaj in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Ravnina in Dolžina periapside
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Poglej Ravnina in Duocilinder
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Ravnina in Dvokotnik
Dvolistna krivulja
Dvolistna krivulja za a.
Poglej Ravnina in Dvolistna krivulja
Dvorogeljnik (matematika)
Dvorogeljnik Transformirani dvorogeljnik z ''a''.
Poglej Ravnina in Dvorogeljnik (matematika)
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Ravnina in Ekliptika
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Poglej Ravnina in Ekvatorialni obroč
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Ravnina in Elipsa
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Ravnina in Eliptična krivulja
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Ravnina in Emilija - Romanja
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Ravnina in Enačba
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Ravnina in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Ravnina in Enakostranični petkotnik
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Ravnina in Enotska krožnica
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Ravnina in Enotski vektor
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Ravnina in Epicikloida
Epispirala
Epispirala (rdeče) z enačbo r (\theta).
Poglej Ravnina in Epispirala
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Ravnina in Evklidski prostor
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Ravnina in Evolventa
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Poglej Ravnina in Fermatova spirala
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Ravnina in Furlanija - Julijska krajina
Galaktična ravnina
Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.
Poglej Ravnina in Galaktična ravnina
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Ravnina in Gaussov problem o krogu
Generator psevdonaključnih števil
Generátor psévdonakljúčnih števíl (kratica PRNG) ali tudi deterministični generator naključnih bitov (deterministic random bit generator (DRBG)) je po navadi računalniški algoritem za tvorjenje številskega zaporedja, ki je približek značilnosti naključnih števil.
Poglej Ravnina in Generator psevdonaključnih števil
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Ravnina in Geometrija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Ravnina in Geometrijski lik
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej Ravnina in Geometrijsko mesto točk
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Ravnina in Georg Ferdinand Cantor
Geronova lemniskata
Geronova lemniskata. Geronovi lemniskati dualna krivulja. Geronova lemniskata (tudi Huygensova lemniskata ali krivulja osmica) je ravninska krivulja, ki ima stopnjo 4 in rod nič.
Poglej Ravnina in Geronova lemniskata
Giovanni Ceva
Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.
Poglej Ravnina in Giovanni Ceva
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Ravnina in Grafen
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Ravnina in Grafit
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Poglej Ravnina in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hücklovo pravilo
Benzen, najznačilnejša aromatska spojina s šestimi (4''n'' + 2, ''n'' .
Poglej Ravnina in Hücklovo pravilo
Helikoid
Helikoid z α.
Poglej Ravnina in Helikoid
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Ravnina in Hibridizacija orbital
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Ravnina in Hilbertov prostor
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Ravnina in Hiparh
Hiperbolična spirala
Hiperbolična spirala za a.
Poglej Ravnina in Hiperbolična spirala
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Poglej Ravnina in Hiperkocka
Hiperravnina
Hiperravnina je pojem, ki se uporablja v geometriji.
Poglej Ravnina in Hiperravnina
Hipocikloida
deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.
Poglej Ravnina in Hipocikloida
Hipopeda
Hipopeda (znana tudi kot Boothova lemniskata ali Proklova hipopeda) je ravninska krivulja, ki je določena z enačbo kjer je.
Poglej Ravnina in Hipopeda
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Ravnina in Homogene koordinate
Interpolacija
Interpolácija je v matematiki približna vrednost funkcije znotraj obsega znanih nepovezanih vrednosti neodvisne spremenljivke.
Poglej Ravnina in Interpolacija
Involucija (matematika)
Involucija je funkcija f:X\to X\,, ki pri dvakratni uporabi privede stanje na začetek. Involúcija je funkcija f\,, ki je sama sebi inverzna, kar se lahko zapiše kot.
Poglej Ravnina in Involucija (matematika)
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Poglej Ravnina in Izrek štirih barv
Izrek sedmih krožnic
krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.
Poglej Ravnina in Izrek sedmih krožnic
Jean-Robert Argand
Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Ravnina in Jean-Robert Argand
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Ravnina in Jean-Victor Poncelet
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Ravnina in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Kampanija
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Ravnina in Karl Weierstrass
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Ravnina in Katenoid
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Poglej Ravnina in Kineziologija
Klasična modularna krivulja
Klasična modularna krivulja je v teoriji števil ireducibilna ravninska algebrska krivulja, ki je dana z enačbo kjer za invarianto j j(τ) velja da je točka na krivulji.
Poglej Ravnina in Klasična modularna krivulja
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Ravnina in Kocka
Komplanarnost
Trije vektorji so komplanárni, kadar in samo kadar ležijo v isti ravnini.
Poglej Ravnina in Komplanarnost
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Ravnina in Koordinatni sistem
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Ravnina in Kosinusni izrek
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Ravnina in Kot
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Ravnina in Kotna ločljivost
Kotni primanjkljaj
Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.
Poglej Ravnina in Kotni primanjkljaj
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Ravnina in Krajevni vektor
Križna krivulja
Križna krivulja s parametroma (b,a), ki sta (1,1) (rdeče), (2,2) (zeleno), (3,3) (modro). Križna krivulja s parametroma (b,a), ki sta (1,1) (rdeče), (2,1) (zeleno), (3,1) (modro). Križna krivulja je racionalna ravninska krivulja četrte stopnje.
Poglej Ravnina in Križna krivulja
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Ravnina in Kristal
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Ravnina in Krivulja
Krivulja ampersand
Krivulja ampersand. Krivulja ampersand je ravninska krivulja četrte stopnje (kvartična), ki je dana z enačbo Spada med algebrske krivulje, ima rod enak 0.
Poglej Ravnina in Krivulja ampersand
Krivulja fižola
Krivulja fižola (oblika krivulje spominja na fižol). Krivulja fižola je ravninska algebrska krivulja četrte stopnje.
Poglej Ravnina in Krivulja fižola
Krivulja kapa
Krivulja kapa ima dve vertikalni asimptoti. Krivulja kapa je ravninska krivulja, ki spominja na grško črko '''κ''' (kapa).
Poglej Ravnina in Krivulja kapa
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Poglej Ravnina in Krožna algebrska krivulja
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Ravnina in Krožnica
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Ravnina in Krog
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Lacij
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Ravnina in Lagrangeeva točka
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Ravnina in Laplaceova ravnina
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Ravnina in Latvija
Ledina, Maribor
Ledina je naziv za ravninsko področje, ki se nahaja na južnem robu Maribora in upravno spada na področje Mestne četrti Tezno.
Poglej Ravnina in Ledina, Maribor
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Ravnina in Leonhard Euler
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Ravnina in Letni časi
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Poglej Ravnina in Libracija
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Ravnina in Linearna algebra
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Ravnina in Linearna funkcija
Linearna ogrinjača
nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.
Poglej Ravnina in Linearna ogrinjača
Lodi (pokrajina)
Pokrajina Lodi (v italijanskem izvirniku Provincia di Lodi) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardijo.
Poglej Ravnina in Lodi (pokrajina)
Lok (krivulja)
Krivulja lok Lok je ravninska racionalna krivulja četrte stopnje.
Poglej Ravnina in Lok (krivulja)
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Poglej Ravnina in Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Magnetno-optični pojav
Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.
Poglej Ravnina in Magnetno-optični pojav
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Marke
Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja z enačbo x^6 + y^6.
Poglej Ravnina in Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja (transcendentna)
Metuljna krivulja. Metuljna krivulja je transcendentna ravninska krivulja.
Poglej Ravnina in Metuljna krivulja (transcendentna)
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Poglej Ravnina in Mimobežnica
Minimalna ploskev
Verrillova minimalna ploskev. Prikaz minimalne ploskve s pomočjo milnice. Minimalna ploskev je v matematiki ploskev, ki ima srednjo ukrivljenost enako nič.
Poglej Ravnina in Minimalna ploskev
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Ravnina in Množica
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Ravnina in Mnogoterost
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Ravnina in Molekula
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Poglej Ravnina in Mreža telesa
Na drevesu brez imena
Na drevesu brez imena je krajša slovenska ljudska pravljica koroškega izvora.
Poglej Ravnina in Na drevesu brez imena
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Ravnina in Nagib vrtilne osi
Nagnjeni mnogokotnik
kvadru. Njegova notranjost je enolično definirana kot bilinearna interpolacija štirih vogalov in robov. Ima štiri enake robove (v modri barvi), enake diagonale so prikazane v zeleni barvi. Nagnjeni štirikotnik je prikazan v rdeči barvi. Nagnjeni mnogokotnik je v geometriji mnogokotnik, katerega oglišča ne ležijo v ravnini.
Poglej Ravnina in Nagnjeni mnogokotnik
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Ravnina in Naklon tira
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Ravnina in Navidezna lega Sonca
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Ravnina in Nebesni ekvator
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Poglej Ravnina in Nebesni poldnevnik
Nefroida
Nefroida je krivulja v rdeči barvi. Polovica nefroide v kozarcu kave. Nefroida je ravninska krivulja, ki ima obliko ledvic Ime krivulje pomeni oblikovana kot ledvice (primerjaj tudi z nefrologija).
Poglej Ravnina in Nefroida
Neilova parabola
Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.
Poglej Ravnina in Neilova parabola
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Poglej Ravnina in Nikomed
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Ravnina in Nonomina
Obdelava z abrazivnim vodnim curkom
Obdelava z abrazivnim vodnim curkom Obdelava z abrazivnim vodnim curkom spada med nekonvencionalne obdelovalne postopke, ki slonijo na principu mehanskega odnašanja materiala.
Poglej Ravnina in Obdelava z abrazivnim vodnim curkom
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Ravnina in Obzorje
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Poglej Ravnina in Odbojni zakon
Okljuk (krivulja)
Okljúk ali serpentína je v matematiki ravninska krivulja v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določena kot: Parametrično je določena z: implicitno pa kot: Okljuke sta raziskovala de l'Hôpital in Huygens leta 1692.
Poglej Ravnina in Okljuk (krivulja)
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Poglej Ravnina in Orientabilnost
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Poglej Ravnina in Oval (geometrija)
Ovojnica (matematika)
družine krivulj. Ovojnica krivulj y.
Poglej Ravnina in Ovojnica (matematika)
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Ravnina in Parabola
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Ravnina in Paralelogram
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Ravnina in Pascalov polž
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Ravnina in Paul Erdős
Pavia (pokrajina)
Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Ravnina in Pavia (pokrajina)
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Ravnina in Pentomina
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Piemont
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Ravnina in Pierre de Fermat
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Poglej Ravnina in Piramida (geometrija)
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Ravnina in Planimetrija
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Ravnina in Ploščina
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Ravnina in Ploskev
Plutonovi naravni sateliti
Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.
Poglej Ravnina in Plutonovi naravni sateliti
Pojav Imbert-Fjodarava
Pojav Imbert-Fjodarava (tudi premik Imbert-Fjodarava ali premik Fjodarava) je optični pojav v katerem krožno ali eliptično polarizirana svetloba doživi majhen premik med popolnim odbojem.
Poglej Ravnina in Pojav Imbert-Fjodarava
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Ravnina in Polarni koordinatni sistem
Polikocka
Sedem prostih tetrakock 29 enostranskih pentakock Kiralna pentakocka Sestavljanka polikock z rešitvijo kocki soma tetramin) Bedlamovi kocki Polikócka je geometrijsko telo, ki ga sestavlja ena ali več enakih s ploskvami spojenih enotskih kock.
Poglej Ravnina in Polikocka
Polinomska lemniskata
1 Polinómska lemniskáta je ravninska algebrska krivulja s stopnjo 2n\,, ki jo dobimo s pomočjo polinoma s kompleksnimi koeficienti stopnje n\,.
Poglej Ravnina in Polinomska lemniskata
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Ravnina in Poliomina
Poliplet
22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.
Poglej Ravnina in Poliplet
Polprostor
Polprostor je v geometriji vsak izmed dveh delov v katera deli ravnina trirazsežni evklidski prostor.
Poglej Ravnina in Polprostor
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Ravnina in Poltrak
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Ravnina in Pravilni polieder
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Ravnina in Pravokotnost
Prebivalstvo Afrike
Za prebivalstvo Afrike je značilna visoka rodnost (720.000.000 - demografska eksplozija), umrljivost pa zaradi izboljšanih zdravstvenih razmer čedalje manjša.
Poglej Ravnina in Prebivalstvo Afrike
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Ravnina in Premica
Premonosna ploskev
Enodelni hiperboloid je dvojno premonosna ploskev: lahko nastane s pomočjo dveh družin ravnih črt. Premonosna ploskev je ploskev na kateri lahko v vsaki točki ploskve potegnemo premico, ki v celoti leži na ploskvi.
Poglej Ravnina in Premonosna ploskev
Presek torusa
Presek torusa je presek ravnine s torusom.
Poglej Ravnina in Presek torusa
Pritisnjena krožnica
Pritisnjena krožnica. Pritisnjena krožnica (tudi oskulacijska krožnica) je v diferencialni geometriji krivulj gladka ravninska krivulja, ki je v dani točki p \, na krivulji definirana kot krožnica, ki gre skozi p \, in še skozi dodatno točko, ki je infinitezimalno blizu.
Poglej Ravnina in Pritisnjena krožnica
Pritisnjena ravnina
Frenet–Serretovem okvirju in pritisnjena ravnina, ki jo določata vektorja '''T''' (tangentni) in '''N''' (normalni). Vektor '''B''' je pravokoten na oba. Pritisnjena ravnina (tudi oskulacijska ravnina) je v matematiki v Evklidskem in tudi v afinem prostoru takšna ravnina, na kateri leži neka točka podmnogoterosti in ima dotik drugega reda v tej točki.
Poglej Ravnina in Pritisnjena ravnina
Prizmatoid
Prizmatoid je polieder, ki ima vsa oglišča v dveh vzporednih ravninah.
Poglej Ravnina in Prizmatoid
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Ravnina in Projektivna ravnina
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Ravnina in Projektivni prostor
Prostorska krivulja
Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.
Poglej Ravnina in Prostorska krivulja
Ravne
Ravne je krajevno ime več naselij.
Poglej Ravnina in Ravne
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Poglej Ravnina in Ravnilo in šestilo
Ravnina (razločitev)
Ravnina ima več pomenov.
Poglej Ravnina in Ravnina (razločitev)
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Poglej Ravnina in Ravninska krivulja
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Ravnina in Ravninski graf
Razvodje
Glavna evropska razvodja (rdeče črte), ki ločujejo porečja (siva področja) Razvodje je v geomorfologiji izraz za mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različna morja.
Poglej Ravnina in Razvodje
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Poglej Ravnina in Razvrstitev oglišč
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Poglej Ravnina in Referenčna ravnina
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Ravnina in Riemannova sfera
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Poglej Ravnina in Roger Penrose
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Ravnina in Romb
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Ravnina in Rombiikozidodekaeder
Rotacijska ploskev
Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.
Poglej Ravnina in Rotacijska ploskev
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Ravnina in Sardinija
Sardinija (dežela)
Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Ravnina in Sardinija (dežela)
Scherkova ploskev
Scherkova ploskev pri c.
Poglej Ravnina in Scherkova ploskev
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Ravnina in Sedemkotnik
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ravnina in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ravnina in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ravnina in Seznam matematičnih vsebin
Seznam pravilnih poliedrov
Trenutno poznamo 48 različnih pravilnih poliedrov, ti se delijo na konveksne in konkavne.
Poglej Ravnina in Seznam pravilnih poliedrov
Seznam uniformnih poliedrov
Seznam uniformnih poliedrov vsebuje.
Poglej Ravnina in Seznam uniformnih poliedrov
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Ravnina in Sferna trigonometrija
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Ravnina in Sicilija (dežela)
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Ravnina in Sinusni izrek
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Ravnina in Sončev obrat
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Ravnina in Spirala
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Ravnina in Srčnica
Srednji Campidano (pokrajina)
Pokrajina Srednji Campidano (v italijanskem izvirniku Provincia del Medio Campidano, v sardinščini Provintzia de su Campidanu de Mesu), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Ravnina in Srednji Campidano (pokrajina)
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Ravnina in Stožnica
Strofoida
Desna strofoida r.
Poglej Ravnina in Strofoida
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Poglej Ravnina in Superelipsa
Suvalščizna
Zemljevid Suvalščizne Sončni zahod nad jezerom Vigri Suvalk Suvalščizna (poljsko Suwalszczyzna, litovsko Suvalkija) je zgodovinska in kulturna pokrajina na severu Podlaškega vojvodstva na Poljskem (severno od reke Biebrze) in v najjužnejšem delu Litve, ki je nastala v 15.
Poglej Ravnina in Suvalščizna
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Ravnina in Teorija grup
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Ravnina in Teselacija
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Ravnina in Točka (geometrija)
Točka obrata
Navadna točka obrata na krivulji ''x''3–''y''2.
Poglej Ravnina in Točka obrata
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Ravnina in Točka v neskončnosti
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Ravnina in Togi premik
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Ravnina in Topološki prostor
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ravnina in Toskana
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Poglej Ravnina in Traktrisa
Trilistna krivulja
Trilistna krivulja. Trilistna krivulja (tudi trifolija) je ravninska krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo Enačbo krivulje lahko napišemo tudi v drugi obliki V polarnem koordinatnem sistemu pa je enačba trilistne krivulje Krivuljo prištevamo med vrtnice (rodoneje).
Poglej Ravnina in Trilistna krivulja
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Poglej Ravnina in Trisektrisa Pascalovega polža
Trizob (krivulja)
Krivulja trizob z enačbo y.
Poglej Ravnina in Trizob (krivulja)
Trohoida
premici. Trohoida je ravninska krivulja, ki jo dobimo, če opazujemo gibanje fiksne točke na krožnici, ko se ta giblje vzdolž premice.
Poglej Ravnina in Trohoida
Tschirnhausova kubična krivulja
Tschirnhausova kubična krivulja z enačbo y^2.
Poglej Ravnina in Tschirnhausova kubična krivulja
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Ravnina in Ukrivljenost
Umetni horizont
Umetni horizont. Umetni horizont (tudi indikator položaja) je instrument, ki na simboličen način prikazuje lego letala glede na obzorje.
Poglej Ravnina in Umetni horizont
Uniformno tlakovanje
Uniformno tlakovanje je v geometriji vrsta teselacije ravnine s stranskimi ploskvami pravilnega mnogokotnika (uniformni polieder ima pravilne mnogokotnike kot stranske ploskve) z edino omejitvijo, da so ogliščnouniformni.
Poglej Ravnina in Uniformno tlakovanje
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Ravnina in Valj
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Ravnina in Valovno čelo
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Ravnina in Variacijski račun
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Ravnina in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Ravnina in Vektorski produkt
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Ravnina in Veliki krog
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Ravnina in Verižnica
Vezna posoda
Vezna posoda je posoda z več gladinami, v kateri je mirujoča kapljevina z določeno gostoto.
Poglej Ravnina in Vezna posoda
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Ravnina in Voronojev diagram
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Ravnina in Vzporednost
Wattova krivulja
Prikaz nastanka Wattove krivulje (v modri barvi). Wattova krivulja je ravninska krivulja šeste stopnje (sekstična krivulja: glej stopnja polinoma).
Poglej Ravnina in Wattova krivulja
Wythoffova konstrukcija
right Wythoffova konstrukcija je način konstruiranja uniformnih poliedrov ali ravninskega tlakovanja.
Poglej Ravnina in Wythoffova konstrukcija
XCF
XCF je rastrski slikovni format za urejevalnik bitne grafike GIMP, ki omogoča hranjenje razporeditve ravnin za poznejše delo.
Poglej Ravnina in XCF
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Poglej Ravnina in Zlata spirala
Znamenite točke trikotnika
Znamenita točka trikotnika (tudi posebna ali značilna točka trikotnika ali središče trikotnika) je točka v ravnini, kjer se sekajo posebne premice ali tudi krožnice.
Poglej Ravnina in Znamenite točke trikotnika
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Ravnina in Zrcaljenje
, Epicikloida, Epispirala, Evklidski prostor, Evolventa, Fermatova spirala, Furlanija - Julijska krajina, Galaktična ravnina, Gaussov problem o krogu, Generator psevdonaključnih števil, Geometrija, Geometrijski lik, Geometrijsko mesto točk, Georg Ferdinand Cantor, Geronova lemniskata, Giovanni Ceva, Grafen, Grafit, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Hücklovo pravilo, Helikoid, Hibridizacija orbital, Hilbertov prostor, Hiparh, Hiperbolična spirala, Hiperkocka, Hiperravnina, Hipocikloida, Hipopeda, Homogene koordinate, Interpolacija, Involucija (matematika), Izrek štirih barv, Izrek sedmih krožnic, Jean-Robert Argand, Jean-Victor Poncelet, Kalabrija, Kampanija, Karl Weierstrass, Katenoid, Kineziologija, Klasična modularna krivulja, Kocka, Komplanarnost, Koordinatni sistem, Kosinusni izrek, Kot, Kotna ločljivost, Kotni primanjkljaj, Krajevni vektor, Križna krivulja, Kristal, Krivulja, Krivulja ampersand, Krivulja fižola, Krivulja kapa, Krožna algebrska krivulja, Krožnica, Krog, Lacij, Lagrangeeva točka, Laplaceova ravnina, Latvija, Ledina, Maribor, Leonhard Euler, Letni časi, Libracija, Linearna algebra, Linearna funkcija, Linearna ogrinjača, Lodi (pokrajina), Lok (krivulja), Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Magnetno-optični pojav, Marke, Metuljna krivulja (algebrska), Metuljna krivulja (transcendentna), Mimobežnica, Minimalna ploskev, Množica, Mnogoterost, Molekula, Mreža telesa, Na drevesu brez imena, Nagib vrtilne osi, Nagnjeni mnogokotnik, Naklon tira, Navidezna lega Sonca, Nebesni ekvator, Nebesni poldnevnik, Nefroida, Neilova parabola, Nikomed, Nonomina, Obdelava z abrazivnim vodnim curkom, Obzorje, Odbojni zakon, Okljuk (krivulja), Orientabilnost, Oval (geometrija), Ovojnica (matematika), Parabola, Paralelogram, Pascalov polž, Paul Erdős, Pavia (pokrajina), Pentomina, Piemont, Pierre de Fermat, Piramida (geometrija), Planimetrija, Ploščina, Ploskev, Plutonovi naravni sateliti, Pojav Imbert-Fjodarava, Polarni koordinatni sistem, Polikocka, Polinomska lemniskata, Poliomina, Poliplet, Polprostor, Poltrak, Pravilni polieder, Pravokotnost, Prebivalstvo Afrike, Premica, Premonosna ploskev, Presek torusa, Pritisnjena krožnica, Pritisnjena ravnina, Prizmatoid, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Prostorska krivulja, Ravne, Ravnilo in šestilo, Ravnina (razločitev), Ravninska krivulja, Ravninski graf, Razvodje, Razvrstitev oglišč, Referenčna ravnina, Riemannova sfera, Roger Penrose, Romb, Rombiikozidodekaeder, Rotacijska ploskev, Sardinija, Sardinija (dežela), Scherkova ploskev, Sedemkotnik, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam pravilnih poliedrov, Seznam uniformnih poliedrov, Sferna trigonometrija, Sicilija (dežela), Sinusni izrek, Sončev obrat, Spirala, Srčnica, Srednji Campidano (pokrajina), Stožnica, Strofoida, Superelipsa, Suvalščizna, Teorija grup, Teselacija, Točka (geometrija), Točka obrata, Točka v neskončnosti, Togi premik, Topološki prostor, Toskana, Traktrisa, Trilistna krivulja, Trisektrisa Pascalovega polža, Trizob (krivulja), Trohoida, Tschirnhausova kubična krivulja, Ukrivljenost, Umetni horizont, Uniformno tlakovanje, Valj, Valovno čelo, Variacijski račun, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Veliki krog, Verižnica, Vezna posoda, Voronojev diagram, Vzporednost, Wattova krivulja, Wythoffova konstrukcija, XCF, Zlata spirala, Znamenite točke trikotnika, Zrcaljenje.