Kazalo
6 odnosi: Dolinsko narečje, Goričko narečje, Panonska narečna skupina, Prekmursko narečje, Vogrszki-vendiski rêcsnik, Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov.
Dolinsko narečje
Dolinsko narečje je poleg goričkega in ravenskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na južnem delu Prekmurja v okolici Turnišča, Črenšovcev, Beltincev in Hotize.
Poglej Ravensko narečje in Dolinsko narečje
Goričko narečje
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje).
Poglej Ravensko narečje in Goričko narečje
Panonska narečna skupina
Panonska narečna skupina ima štiri narečja: prekmursko, prleško, haloško in slovenskogoriško.
Poglej Ravensko narečje in Panonska narečna skupina
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Ravensko narečje in Prekmursko narečje
Vogrszki-vendiski rêcsnik
Vogrszki-vendiski rêcsnik (Madžarsko-vendski/prekmurski slovar, madžarsko Magyar-vend szótár) je slovar prekmurskoslovenščine Janoša Flisarja in prvi popolni prekmurski slovar.
Poglej Ravensko narečje in Vogrszki-vendiski rêcsnik
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov (Izobraženi Slovenec in Slovenska med Muro in Rabo, madžarsko Művelt szlovén férfi és nő a Mura és a Rába között) je etiketa, ki jo je leta 1845 napisal Jožef Košič.
Poglej Ravensko narečje in Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
Prav tako znan kot Ravensko podnarečje.