Kazalo
21 odnosi: Agathis australis, Anoplolepis gracilipes, Žuželke, Beli T, Ceponožci, Humus, Klopi, Krti, Malonoge, Metuljčnice, Navadna tenčičarica, Otok Axla Heiberga, Paščipalci, Pajki, Podhujke, Polonice, Prisojni zimnik, Slavec, Velika Pasica, Zelena smrdljivka, Zlata krastača.
Agathis australis
Agathis australis, splošno znan po maorskem imenu kauri (izgovarja se), je iglavec iz družine Araucariaceae, ki ga najdemo severno od 38° J v severnih regijah Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Rastlinski opad in Agathis australis
Anoplolepis gracilipes
Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Rastlinski opad in Anoplolepis gracilipes
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Rastlinski opad in Žuželke
Beli T
Beli T ali rjavi pavlinček (znanstveno ime Aglia tau) je vrsta metulja iz družine nočnih pavlinčkov, razširjen po večjem delu Evrope in v pasu prek Srednje Azije vse do Daljnega vzhoda.
Poglej Rastlinski opad in Beli T
Ceponožci
Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.
Poglej Rastlinski opad in Ceponožci
Humus
prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.
Poglej Rastlinski opad in Humus
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Rastlinski opad in Klopi
Krti
Krti (znanstveno ime Talpidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Severni Ameriki.
Poglej Rastlinski opad in Krti
Malonoge
Malonoge (znanstveno ime Pauropoda, iz grških besed pauro - »majhen« in podo - »stopalo«) so razred členonožcev podoben stonogam, ki ga sestavlja en sam red - Pauropodina.
Poglej Rastlinski opad in Malonoge
Metuljčnice
Metuljčnice (znanstveno ime Ascalaphidae) so družina mrežekrilcev, v katero uvrščamo približno 450 danes živečih znanih vrst.
Poglej Rastlinski opad in Metuljčnice
Navadna tenčičarica
Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Rastlinski opad in Navadna tenčičarica
Otok Axla Heiberga
Otok Axla Heiberga je nenaseljen otok na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja in s površino 43.178 km² eden večjih arktičnih otokov ter 31.
Poglej Rastlinski opad in Otok Axla Heiberga
Paščipalci
Paščipalci ali psevdoškorpijoni (znanstveno ime Pseudoscorpiones) so red majhnih pajkovcev, v katerega uvrščamo okrog 3.300 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinski opad in Paščipalci
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Rastlinski opad in Pajki
Podhujke
Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.
Poglej Rastlinski opad in Podhujke
Polonice
Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Rastlinski opad in Polonice
Prisojni zimnik
Prisojni zimnik (znanstveno ime Sympecma fusca) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po Evropi in delu Srednje Azije ter Severne Afrike.
Poglej Rastlinski opad in Prisojni zimnik
Slavec
Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.
Poglej Rastlinski opad in Slavec
Velika Pasica
Velika Pasica je manjša kraška jama z vhodom na pobočju Krima v neposredni bližini vasi Gornji Ig.
Poglej Rastlinski opad in Velika Pasica
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Rastlinski opad in Zelena smrdljivka
Zlata krastača
Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.
Poglej Rastlinski opad in Zlata krastača
Prav tako znan kot Gozdni opad.