Kazalo
133 odnosi: Afriški gozdni slon, Afriški savanski slon, Afriški slon, Alkaloid, Alpaka (kamela), Antocian, Apatozaver, Apikalna dominanca, Ščitaste stenice, Šimpanzi, Želvaste stenice, Živali, Žuželke, Čebele, Črevo, Biološki nadzor škodljivcev, Ceponožci, Clostridium tetani, Deseteronožci, Dinozavri, Divji petelin, Dnevni metulji, Dolgotipalčnice, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Dvokrilci, Ekološko zdravje, Enakonožci, Epiderm, Feromon, Floem, Fotosinteza, Gliste, Glodavci, Golobi, Gomolj, Gosenica, Hoacin, Hruševa mrežnica, Indri, Jamski medved, Kaparji, Kapibara, Kelpov gozd, Koala, Kožekrilci, Kobilice, Kolon, Konji, Koprofagija, ... Razširi indeks (83 več) »
Afriški gozdni slon
Afriški gozdni slon (znanstveno ime Loxodonta cyclotis) je ena od dveh živih vrst afriških slonov.
Poglej Rastlinojedec in Afriški gozdni slon
Afriški savanski slon
Afriški savanski slon (znanstveno ime Loxodonta africana) je razširjen je po afriških stepah in savanah in je eden od dveh živih vrst afriških slonov.
Poglej Rastlinojedec in Afriški savanski slon
Afriški slon
Afriški slon (znanstveno ime Loxodonta) je rod, sestavljen iz dveh živečih živalskih vrst slonov, afriškega savanskega slona (L. Africana) in manjšega afriškega gozdnega slona (L. Cyclotis).
Poglej Rastlinojedec in Afriški slon
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Rastlinojedec in Alkaloid
Alpaka (kamela)
Alpaka (znanstveno ime Vicugna pacos) je udomačena vrsta južnoameriške kamele.
Poglej Rastlinojedec in Alpaka (kamela)
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Rastlinojedec in Antocian
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Rastlinojedec in Apatozaver
Apikalna dominanca
Apikalna dominanca ali prevlada glavnega vršička (ponekod tudi vršno obvladovanje) je fenomen, ki se pojavlja pri rastlinah, in pri katerem rastni vršiček glavnega poganjka (oziroma apikalni meristem v glavnem poganjku) dominira ter obenem zavira rast ostalih (stranskih) poganjkov.
Poglej Rastlinojedec in Apikalna dominanca
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Rastlinojedec in Ščitaste stenice
Šimpanzi
Šimpanzi (znanstveno ime Pan) so rod opic iz družine človečnjakov.
Poglej Rastlinojedec in Šimpanzi
Želvaste stenice
Želvaste stenice (znanstveno ime Scutelleridae) so družina rastlinojedih stenic, v katero uvrščamo približno 450 znanih vrst, razširjenih predvsem po tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Rastlinojedec in Želvaste stenice
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Rastlinojedec in Živali
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Rastlinojedec in Žuželke
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Rastlinojedec in Čebele
Črevo
3.
Poglej Rastlinojedec in Črevo
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Poglej Rastlinojedec in Biološki nadzor škodljivcev
Ceponožci
Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.
Poglej Rastlinojedec in Ceponožci
Clostridium tetani
Clostridium tetani (starinsko Plectridium tetani) je vrsta klostridijev, katerih toksin povzroča tetanus.
Poglej Rastlinojedec in Clostridium tetani
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Rastlinojedec in Deseteronožci
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Rastlinojedec in Dinozavri
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Rastlinojedec in Divji petelin
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Dnevni metulji
Dolgotipalčnice
Dolgotipalčnice (znanstveno ime Ensifera) so podred kobilic, za katere so značilne dolge, nitaste tipalnice, ki lahko po dolžini nekajkrat presegajo dolžino preostalega telesa.
Poglej Rastlinojedec in Dolgotipalčnice
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Rastlinojedec in Dvojnonoge
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Dvoklopniki
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Rastlinojedec in Dvokrilci
Ekološko zdravje
Ohranjanje zdravega okolja Ekološko zdravje je izraz, ki se uporablja v povezavi s človeškim zdravjem in stanjem okolja.
Poglej Rastlinojedec in Ekološko zdravje
Enakonožci
Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Enakonožci
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Rastlinojedec in Epiderm
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Rastlinojedec in Feromon
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Rastlinojedec in Floem
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Rastlinojedec in Fotosinteza
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Rastlinojedec in Gliste
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Glodavci
Golobi
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje).
Poglej Rastlinojedec in Golobi
Gomolj
Gomolj krompirja s poganjki Gomolj je rastlinska struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast.
Poglej Rastlinojedec in Gomolj
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Rastlinojedec in Gosenica
Hoacin
Hoacin ali ciganska kura (znanstveno ime Opisthocomus hoazin), znan tudi kot »smrdljivi ptič«, je tropska ptica, ki domuje v močvirjih in mangrovah Amazonke ter v delti reke Orinoko v Južni Ameriki.
Poglej Rastlinojedec in Hoacin
Hruševa mrežnica
Hruševa mrežnica (znanstveno ime Stephanitis pyri) je vrsta stenice iz družine mrežastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope, v Severni Afriki in Zahodni ter Srednji Aziji.
Poglej Rastlinojedec in Hruševa mrežnica
Indri
Indri (znanstveno ime Indri indri), imenovan tudi babakoto, je eden največjih živečih lemurjev z dolžino glave in telesa približno 64–72 cm in težo med 6 in 9,5 kg.
Poglej Rastlinojedec in Indri
Jamski medved
Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.
Poglej Rastlinojedec in Jamski medved
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Kaparji
Kapibara
Kapibára (znanstveno ime Hydrochoerus hydrochaeris) je največji še živeči predstavnik glodavcev na svetu, ki živi v vlažnih predelih večjega dela Južne Amerike.
Poglej Rastlinojedec in Kapibara
Kelpov gozd
Kelpovi gozdovi spadajo med najbolj produktivne in dinamične ekosisteme na svetu, kjer mnogo organizmov najde zavetje in hrano. Razširjenost kelpovih gozdov po svetu Kelpov gozd je podvodno območje, gosto poraslo z velikimi rjavimi algami.
Poglej Rastlinojedec in Kelpov gozd
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Rastlinojedec in Koala
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Rastlinojedec in Kožekrilci
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Rastlinojedec in Kobilice
Kolon
Kólon (lat. colon) je del debelega črevesa med slepim črevesom in danko.
Poglej Rastlinojedec in Kolon
Konji
Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.
Poglej Rastlinojedec in Konji
Koprofagija
iztrebki. Koprofagija je prehranjevanje z iztrebki.
Poglej Rastlinojedec in Koprofagija
Kozlički
Kozlički (znanstveno ime Cerambycidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 35.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Rastlinojedec in Kozlički
Kratkotipalčnice
Kratkotipalčnice (znanstveno ime Caelifera) so velika skupina kobilic, ki jo obravnavamo na nivoju podreda, vanjo pa uvrščamo okrog 11.000 danes živečih opisanih vrst v 2.400 rodovih.
Poglej Rastlinojedec in Kratkotipalčnice
Krešiči
Krešiči ali karabidi (znanstveno ime Carabidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo prek 40.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Rastlinojedec in Krešiči
Kroženje fosforja
Kroženje fosforja Kroženje fosforja je večkratno premeščanje fosforja med zemeljsko skorjo in organizmi.
Poglej Rastlinojedec in Kroženje fosforja
Ksenobiotik
Ksenobiotiki (grško: ksénos – tuj, tujec +: bíos – življenje + pripona,, – tik) so kemične snovi v organizmu, ki jih le-ta normalno ne proizvaja (sintetizira) oz.
Poglej Rastlinojedec in Ksenobiotik
Lepenci
Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.
Poglej Rastlinojedec in Lepenci
Leteče lisice
Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.
Poglej Rastlinojedec in Leteče lisice
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Rastlinojedec in List
Mačji panda
Máčji pánda ali rdéči pánda (znanstveno ime Ailurus fulgens) je rastlinojedi sesalec, ki se v glavnem prehranjuje z bambusovimi vršički.
Poglej Rastlinojedec in Mačji panda
Mali škržatki
Mali škržatki (znanstveno ime Cicadellidae) so velika družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred Auchenorrhyncha (Škržadi in škržatki), z več kot 10.000 danes živečimi opisanimi vrstami.
Poglej Rastlinojedec in Mali škržatki
Marmorirana smrdljivka
Marmorirana smrdljivka (znanstveno ime Halyomorpha halys) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki je bila v začetku 21.
Poglej Rastlinojedec in Marmorirana smrdljivka
Massospondylus
Massospondylus je bil rastlinojedi dinozaver, pred približno 200 do 183 milijoni let.
Poglej Rastlinojedec in Massospondylus
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Poglej Rastlinojedec in Medvedi
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Mehkužci
Monofagi
Monofagi so živali, ki so tako zajedalci, kot zajedalci in se hranijo navadno z eno vrsto rastline ali živali.
Poglej Rastlinojedec in Monofagi
Monoplakofori
Monoplakofori (znanstveno ime Monoplacophora) so majhen razred globokomorskih mehkužcev, v katerega uvrščamo 31 danes živečih znanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Monoplakofori
Morske krave
Morske krave (znanstveno ime Sirenia) so red rastlinojedih vodnih sesalcev.
Poglej Rastlinojedec in Morske krave
Morske vetrnice
Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.
Poglej Rastlinojedec in Morske vetrnice
Morski ježki
Morski ježki (znanstveno ime Echinoidea) so morski organizmi iz skupine iglokožcev.
Poglej Rastlinojedec in Morski ježki
Morski prašiček
Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.
Poglej Rastlinojedec in Morski prašiček
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Rastlinojedec in Mravlje
Mrežaste stenice
Mrežaste stenice (znanstveno ime Tingidae) so družina stenic, za katere je značilno čipkam podobno omrežje žil in celic na sprednjih krilih, pronotumu in nekaterih drugih delih telesa.
Poglej Rastlinojedec in Mrežaste stenice
Mustang
Mustang je pasma konja, ki izvira iz španskih berberskih žrebcev in andaluzijske konjske pasme, ki so jih v 16. stoletju Španci pripeljali v Ameriko in tam pobegnili v naravo, ter se po prerijah razmnožili.
Poglej Rastlinojedec in Mustang
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Rastlinojedec in Narava
Natrijev fluoroacetat
Natrijev fluoroacetat je fluorova organska spojina, ki deluje predvsem kot presnovni (metabolni) strup.
Poglej Rastlinojedec in Natrijev fluoroacetat
Navadni eland
Navádni éland (znanstveno ime Taurotragus oryx) je vrsta savanske in ravninske antilope, ki jo najdemo v vzhodni in južni Afriki.
Poglej Rastlinojedec in Navadni eland
Navadni govnač
Navadni govnač (znanstveno ime Geotrupes stercorarius) je vrsta hrošča iz družine govnačev, razširjena po večjem delu Evrope.
Poglej Rastlinojedec in Navadni govnač
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Rastlinojedec in Nikotin
Nogači
Nogači ali morski pajki (znanstveno ime Pycnogonida) so majhen razred v morju živečih pipalkarjev, v katerega uvrščamo en sam red, Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Nogači
Nosorogi
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.
Poglej Rastlinojedec in Nosorogi
Nutrija
Nutrija ali bobrovka (znanstveno ime Myocastor coypus) je velik rastlinojedi glodavec, edini predstavnik rodu Myocastor in družine Myocastoridae.
Poglej Rastlinojedec in Nutrija
Obramba rastlin pred rastlinojedi
halucinacije, krče in smrt. page.
Poglej Rastlinojedec in Obramba rastlin pred rastlinojedi
Orjaška gozdna svinja
Orjaška gozdna svinja (znanstveno ime Hylochoerus meinertzhageni) je edina vrsta, ki pripada rodu Hylochoerus.
Poglej Rastlinojedec in Orjaška gozdna svinja
Orjaški panda
Orjáški ali véliki pánda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki ga navadno uvrščajo v družino medvedov, Ursidae.
Poglej Rastlinojedec in Orjaški panda
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Poglej Rastlinojedec in Ornitishiji
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Rastlinojedec in Pajki
Patagonska mara
Patagonska mara tudi pampski zajec (znanstveno ime Dolichotis patagonum) je sorazmerno velik glodavec iz rodu mara Dolichotis.
Poglej Rastlinojedec in Patagonska mara
Piezodorus lituratus
Piezodorus lituratus je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope, Zahodne Azije in Severne Afrike.
Poglej Rastlinojedec in Piezodorus lituratus
Placerija
Placerija (znanstveno ime Placerias) je sodila v skupino dicynodontov (skupina sesalcem podobnih plazilcev).
Poglej Rastlinojedec in Placerija
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Rastlinojedec in Počasniki
Polarno območje
Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.
Poglej Rastlinojedec in Polarno območje
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Rastlinojedec in Polkrilci
Porabnik (ekologija)
Porabnik (s tujko konzument) je v prehranjevalni verigi tisti organizem, ki dobi energijo za rast in vzdrževanje homeostaze tako, da konzumira druge organizme.
Poglej Rastlinojedec in Porabnik (ekologija)
Postranice
Postranice ali bibe (znanstveno ime Amphipoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih vrst, ki živijo večinoma v morjih in jih prepoznamo po bočno sploščenem telesu.
Poglej Rastlinojedec in Postranice
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Rastlinojedec in Prave cvrčalke
Pravi rilčkarji
Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.
Poglej Rastlinojedec in Pravi rilčkarji
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Pršice
Prežvekovalec
Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.
Poglej Rastlinojedec in Prežvekovalec
Prehranjevalna veriga
Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.
Poglej Rastlinojedec in Prehranjevalna veriga
Prehranjevalni splet
Prehranjevalni splet je sistem več prehranjevalnih verig, ki so prepletene med sabo.
Poglej Rastlinojedec in Prehranjevalni splet
Pretok energije
Pretok energije: V ekosistemu snovi in plini krožijo, z energijo pa ni tako.Ta se pretaka v obliki sončne energije.Pretok energije, torej lahko razumemo kot črpanje sončne energije, predelovanje in enosmerno posredovanje le te med organizmi, ki so povezani v prehranjevalne verige.
Poglej Rastlinojedec in Pretok energije
Pritlikavi listni zavrtači
Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Pritlikavi listni zavrtači
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Rastlinojedec in Puščava
Rizosfera
glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.
Poglej Rastlinojedec in Rizosfera
Rjava lipovka
Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm.
Poglej Rastlinojedec in Rjava lipovka
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Rastlinojedec in Seznam ekoloških vsebin
Sivi smrdljivec
Sivi smrdljivec (znanstveno ime Rhaphigaster nebulosa) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po Palearktiki, predvsem v Evropi.
Poglej Rastlinojedec in Sivi smrdljivec
Sklerenhim
Sklerenhim je tip opornega tkiva, za katerega so značilne mrtve celice z izredno odebeljenimi sekundarnimi celičnimi stenami, in katerega glavna vloga je ohranjanje stabilnosti in mehanske trdnosti rastline.
Poglej Rastlinojedec in Sklerenhim
Slepo črevo
5.
Poglej Rastlinojedec in Slepo črevo
Sorodstvo ščitastih stenic
Sorodstvo ščitastih stenic (znanstveno ime Pentatomomorpha) je velika skupina stenic, ki jo navadno klasificiramo na nivoju nižjega reda (infraordo).
Poglej Rastlinojedec in Sorodstvo ščitastih stenic
Spinozaver
Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.
Poglej Rastlinojedec in Spinozaver
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Stenice
Sulavezi
Sulavezi (nekoč znan kot Celebes) je otok v Jugovzhodni Aziji, del otočja Veliki Sundski otoki na vzhodu Tihega oceana in s površino 174.600 km² eden največjih otokov na svetu.
Poglej Rastlinojedec in Sulavezi
Tajnik (ptič)
Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.
Poglej Rastlinojedec in Tajnik (ptič)
The Life of Mammals
The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.
Poglej Rastlinojedec in The Life of Mammals
Toxoplasma gondii
Toxoplasma gondii (grško toxon - lok + plasma - oblika) je parazitska pražival iz debla Apicomplexa.
Poglej Rastlinojedec in Toxoplasma gondii
Triceratops
Triceratops (znanstveno ime Triceratops) je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsidov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let.
Poglej Rastlinojedec in Triceratops
Trichinella spiralis
Trichinella spiralis (tudi lasnica) je parazitski helmint iz debla glist.
Poglej Rastlinojedec in Trichinella spiralis
Trn
A) trn (angleško ''thorn''), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško ''prickle''), ki žilja nima Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.
Poglej Rastlinojedec in Trn
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Rastlinojedec in Trobčarji
Uhata rusonožka
Uhata rusonožka (znanstveno ime Pentatoma rufipes) je pretežno rastlinojeda vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije.
Poglej Rastlinojedec in Uhata rusonožka
Usnjate stenice
Usnjate stenice (znanstveno ime Coreidae) so družina stenic iz sorodstva ščitastih stenic, v katero uvrščamo okrog 1800 danes znanih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Usnjate stenice
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Rastlinojedec in Vegetarijanstvo
Veliki hrček
Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.
Poglej Rastlinojedec in Veliki hrček
Veliki metljaj
Véliki ali tudi jétrni metljáj (znanstveno ime Fasciola hepatica) je zajedavec v rastlinojedih živalih.
Poglej Rastlinojedec in Veliki metljaj
Veliki povodni konj
Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.
Poglej Rastlinojedec in Veliki povodni konj
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Rastlinojedec in Virusi
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Rastlinojedec in Zavrishiji
Zelena krastača
Zelena krastača (znanstveno ime Bufo viridis) je vrsta krastač, ki je razširjena po Evropi in je v Sloveniji uvrščena na Seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Rastlinojedec in Zelena krastača
Zelena listna stenica
Zelena listna stenica (znanstveno ime Palomena prasina) je stenica iz družine ščitastih stenic, ki je pogosta v Evropi, razširjena pa je tudi v preostanku Palearktike.
Poglej Rastlinojedec in Zelena listna stenica
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Rastlinojedec in Zelena smrdljivka
Zelenjava
Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.
Poglej Rastlinojedec in Zelenjava
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Rastlinojedec in Zveri
Prav tako znan kot Fitofagi, Herbivor, Rastlinojed, Rastlinojedci.