Kazalo
54 odnosi: Atomski polmer, Žlahtni plin, Bad Gastein, Briškovska jama, Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 6. periode, Ernest Rutherford, Flerovij, Friedrich Ernst Dorn, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Inertni plin, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Izparilna toplota, Izvir, Jedrska kemija, Kemijski element, Kopernicij, Kozmični žarki, Kritična temperatura, Kritična točka, Kronična obstruktivna pljučna bolezen, Livermorij, Luna, Mjøsa, Moskovij, Naravna katastrofa, Naravni park Biancane, Toskana, Nedrobnocelični pljučni rak, Oganeson, Onkološki pacient, Orbitala, Pljučni rak, Radij, Radioaktivnost, Razširitev periodnega sistema elementov, Rentgenij, RN, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Tapolca, Terme Tuhelj, Valenca, ... Razširi indeks (4 več) »
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Radon in Atomski polmer
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Radon in Žlahtni plin
Bad Gastein
Bad Gastein (prej Badgastein) je zdraviliški in zimski športni kraj s 3.990 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v dolini Gastein, v okrožju St.
Poglej Radon in Bad Gastein
Briškovska jama
Briškovska jama, znana tudi kot Briška jama ali Jama pri Briščikih (italijansko Grotta Gigante ali Grotta di Brisciachi), je ogromna kraška jama na italijanski strani Tržaškega krasa pri (Briščikih) v Občini Zgonik, v bližini slovensko-italijanske meje.
Poglej Radon in Briškovska jama
Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju
Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju (CSRAO) pri Ljubljani je bilo zgrajeno leta 1986.
Poglej Radon in Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Radon in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Radon in Elektronska lupina
Element 6. periode
Element 6.
Poglej Radon in Element 6. periode
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Radon in Ernest Rutherford
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Radon in Flerovij
Friedrich Ernst Dorn
Friedrich Ernst Dorn, nemški fizik, * 27. julij 1848, Guttstadt, Provinca Prusija (sedaj Dobre Miasto, Poljska), † 6. december 1916, Halle, Provinca Saška, Nemčija.
Poglej Radon in Friedrich Ernst Dorn
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Radon in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Radon in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Radon in Gostota zraka
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Radon in Inertni plin
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Radon in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Radon in Izparilna toplota
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Radon in Izvir
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Radon in Jedrska kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Radon in Kemijski element
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Radon in Kopernicij
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Radon in Kozmični žarki
Kritična temperatura
Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.
Poglej Radon in Kritična temperatura
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Radon in Kritična točka
Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), med drugim znana tudi kot kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOBP) in kronična obstruktivna bolezen dihalnih poti (KOBDP), je obstruktivno obolenje pljuč, za katero je značilen kronično slab pretok zraka.
Poglej Radon in Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Radon in Livermorij
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Radon in Luna
Mjøsa
Mjøsa je največje norveško jezero, pa tudi eno najglobljih jezer na Norveškem in v Evropi.
Poglej Radon in Mjøsa
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Radon in Moskovij
Naravna katastrofa
potresu v Indijskem oceanu leta 2004 Naravna katastrofa je posledica delovanja naravnega pojava, ki ga označujemo za naravno tveganje (potres, cunami, orkan, poplava, izbruh ognjenika ipd.) in ima izrazito negativne (»katastrofalne«) posledice za človeško skupnost na prizadetem območju.
Poglej Radon in Naravna katastrofa
Naravni park Biancane, Toskana
Le Biancane Naravna laguna Spomenik Umberto Francesco Hoefer Geotermalne naprave Naravni park Biancane je naravno območje v bližini kraja Monterotondo Marittimo, v katerem se nahajajo oblike biancane, ki predstavljajo eno od številnih mest geotermalnih pojavov, zelo značilnih za pokrajino na meji med pokrajinama Pisa in Grosseto.
Poglej Radon in Naravni park Biancane, Toskana
Nedrobnocelični pljučni rak
Nedrobnocelični pljučni rak (NDPR, tudi NSCLC, angl. Non-Small-Cell Lung Carcinoma) je skupno ime za tiste vrste pljučnega raka, ki ne spadajo med drobnoceličnega pljučnega raka, torej ploščatocelični, žlezni in velikocelični pljučni rak.
Poglej Radon in Nedrobnocelični pljučni rak
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Radon in Oganeson
Onkološki pacient
Onkološki pacient je oseba, ki je zbolela z boleznijo imenovano rak.
Poglej Radon in Onkološki pacient
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Radon in Orbitala
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Radon in Pljučni rak
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Radon in Radij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Radon in Radioaktivnost
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Radon in Razširitev periodnega sistema elementov
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Radon in Rentgenij
RN
RN je lahko.
Poglej Radon in RN
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Radon in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Radon in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Radon in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Radon in Seznam kemijskih vsebin
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Radon in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Radon in Tališča elementov (podatkovna stran)
Tapolca
Tapolca je mesto na Madžarskem v bližini Blatnega jezera, ki upravno spada pod podregijo Tapolcai Županije Veszprém.
Poglej Radon in Tapolca
Terme Tuhelj
Teme Tuhelj so zdraviliški in rekreacijski center na Hrvaškem.
Poglej Radon in Terme Tuhelj
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Radon in Valenca
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Radon in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
Vroči izviri Ma'in
Vroči izviri Ma'in (hammamat ma'in) je niz vročih mineralnih izvirov in slapov med Madabo in Mrtvim morjem v guvernoratu Madaba v Jordaniji.
Poglej Radon in Vroči izviri Ma'in
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Radon in William Ramsay
86 (število)
86 (šéstinósemdeset) je naravno število, za katero velja 86.
Poglej Radon in 86 (število)