Kazalo
59 odnosi: Arhimed, Šestkotnik, Časovna konstanta, Črna luknja, Desetkotnik, Einsteinov obroč, Eliptična geometrija, Eulerjeva enačba, Eulerjeva formula, Faradayev pojav, Fazna razlika, GAU-8 Avenger, Geometrijska optika, Hiparh, Hiperbolična geometrija, HP-65, Izpeljana enota SI, Kinematika, Kompleksna ravnina, Kosinusni izrek, Kot, Kotna hitrost, Kotna ločljivost, Kotna minuta in sekunda, Krožna funkcija, Krožni izsek, Krožni lok, Krožni odsek, Krog, Lissajousova krivulja, Maurerjeva vrtnica, Mednarodni sistem enot, Metoda navadne iteracije, Negibna točka, Nihalo, Ortodroma, Osemkotnik, Osnovna enota SI, Petkotnik, Pi, Planckova konstanta, Polarni koordinatni sistem, Precesija enakonočij, Prostorski kot, Sedemkotnik, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Sferna trigonometrija, Splošna teorija relativnosti, Srednja anomalija, ... Razširi indeks (9 več) »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Radian in Arhimed
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Radian in Šestkotnik
Časovna konstanta
Časóvna konstánta (običajna označba z malo grško črko \tau\, (tav) je v fiziki in tehniki parameter, ki označuje odziv na skočni vnos prvega reda linearnega stacionarnega sistema (LTI).. Časovna konstanta je glavna karakteristična enota linearnega stacionarnega sistema (LTI) prvega reda.
Poglej Radian in Časovna konstanta
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Radian in Črna luknja
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej Radian in Desetkotnik
Einsteinov obroč
Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.
Poglej Radian in Einsteinov obroč
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Radian in Eliptična geometrija
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Radian in Eulerjeva enačba
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej Radian in Eulerjeva formula
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Radian in Faradayev pojav
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Radian in Fazna razlika
GAU-8 Avenger
Razstavljen top v letalskem muzeju GAU-8/A Avenger je sedemcevni Gatlingov protitankovski top kalibra 30 mm, ki ga je v 1970.
Poglej Radian in GAU-8 Avenger
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Radian in Geometrijska optika
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Radian in Hiparh
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Radian in Hiperbolična geometrija
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Poglej Radian in HP-65
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Radian in Izpeljana enota SI
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Radian in Kinematika
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Radian in Kompleksna ravnina
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Radian in Kosinusni izrek
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Radian in Kot
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Radian in Kotna hitrost
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Radian in Kotna ločljivost
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Radian in Kotna minuta in sekunda
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Radian in Krožna funkcija
Krožni izsek
Zeleno obarvani del kroga je krožni izsek krožnem diagramu Króžni izsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da iz kroga izrežemo (izsekamo) del omejen z dvema polmeroma in s krožnim lokom.
Poglej Radian in Krožni izsek
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Radian in Krožni lok
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Radian in Krožni odsek
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Radian in Krog
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Poglej Radian in Lissajousova krivulja
Maurerjeva vrtnica
Maurerjeva vrtnica z ''n''.
Poglej Radian in Maurerjeva vrtnica
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Radian in Mednarodni sistem enot
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Radian in Metoda navadne iteracije
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Radian in Negibna točka
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Radian in Nihalo
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Radian in Ortodroma
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Radian in Osemkotnik
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Radian in Osnovna enota SI
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Radian in Petkotnik
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Radian in Pi
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Radian in Planckova konstanta
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Radian in Polarni koordinatni sistem
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Radian in Precesija enakonočij
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Poglej Radian in Prostorski kot
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Radian in Sedemkotnik
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Radian in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Radian in Seznam matematičnih vsebin
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Radian in Sferna trigonometrija
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Radian in Splošna teorija relativnosti
Srednja anomalija
Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Radian in Srednja anomalija
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Poglej Radian in Steradian
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Radian in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Radian in Trigonometrija
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Poglej Radian in Uniformni polihoron
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Radian in Valovno število
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Poglej Radian in Verdetova konstanta
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Radian in Vozelna precesija
Vztrajnik
Vztrajnik v obliki kolesa z naperami Vztrájnik je del stroja, največkrat v obliki okrogle plošče ali kolesa, ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali shranjevanju energije.
Poglej Radian in Vztrajnik
Vzvoj
Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.
Poglej Radian in Vzvoj