Odpri v Google MapsKazalo
70 odnosi: Avstrija, Železna županija, Čepinci, Babenberžani, Biljard v Dobrayu, Bitka pri Győru, Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Rakičanu, Boji, Budimski mir, Celovška kotlina, Cistercijanski samostan Monošter, Dobra, Gradiščanska, Donava, Franc Temlin, Geografija Madžarske, Gjur, Gomila Beli križ, Goričko, Gornja Panonija (rimska provinca), Habsburška monarhija, Henrik III. Nemški, Hodi k oltarskomi svestvi, Janoš Kardoš, Jožef Bagari, Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije, Kőszeg, Krajinski park Goričko, Lapinč, Madžarska, Mátyás Rát, Mejna grofija Avstrija, Monošter, Nacionalna Modra pot E4, Nouvi Zákon, Občina Šalovci, Občina Kuzma, Občina Suhi Mlin, Občina Sveti Martin, Okraj Ženavci (Jennersdorf), Okupacija slovenskega ozemlja, Panonska marka, Papež Lucij III., Pinka, Prekmursko narečje, Pribina, Raab (razločitev), Raba (razločitev), Raimondo Montecuccoli, Renik, ... Razširi indeks (20 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Raba in Avstrija
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Poglej Raba in Železna županija
Čepinci
Čépinci (madžarsko Kerkafő, prekmursko Čöpinci, nemško Ober-Gurkdorf) so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci.
Poglej Raba in Čepinci
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Raba in Babenberžani
Biljard v Dobrayu
Biljard v Dobrayu je zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj, pesnik in scenarist Dušan Šarotar.
Poglej Raba in Biljard v Dobrayu
Bitka pri Győru
Bitka pri Győru je potekala med poletno kampanjo madžarske osamosvojitvene vojne.
Poglej Raba in Bitka pri Győru
Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.
Poglej Raba in Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Rakičanu
Bitka pri Rakičanu je bila mala bitka med Kruci in Avstrijci, ki je potekala 21. avgusta, 1705.
Poglej Raba in Bitka pri Rakičanu
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Raba in Boji
Budimski mir
Z Budimskim mirom (poimenovanem po Budimu, danes delu mesta Budimpešta), sklenjenim 3.
Poglej Raba in Budimski mir
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Raba in Celovška kotlina
Cistercijanski samostan Monošter
Cistercijanski samostan Monošter je nekdanji cistercijanski samostan in cerkev v Monoštru na Madžarskem, ki je danes rimskokatoliška župnijska cerkev.
Poglej Raba in Cistercijanski samostan Monošter
Dobra, Gradiščanska
Dobra (nemško Neuhaus am Klausenbach, madžarsko Vasdobra) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Raba in Dobra, Gradiščanska
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Raba in Donava
Franc Temlin
Franc Temlin (tudi Ferenc Temlin), slovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj, * konec 17. stoletja, Krajna, † 18. stoletje (?).
Poglej Raba in Franc Temlin
Geografija Madžarske
Madžarska je država v vzhodni in srednji Evropi brez dostopa do morja, s površino 93.030 kvadratnih kilometrov.
Poglej Raba in Geografija Madžarske
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Raba in Gjur
Gomila Beli križ
Gomila je iz neznanega časa z višino 1 m in premerom 6 m in se nahaja ob cesti Grad-Kruplivnik.
Poglej Raba in Gomila Beli križ
Goričko
Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.
Poglej Raba in Goričko
Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.
Poglej Raba in Gornja Panonija (rimska provinca)
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Raba in Habsburška monarhija
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Raba in Henrik III. Nemški
Hodi k oltarskomi svestvi
Predgovor druge izdaje, 1923 Ena molitev iz izdaje leta 1923 Molitev pri sveti maši (Hodi k oltarskomi svestvi, 1910 Hodi k oltarskomi svestvi (Hodi k oltarskemu svestvu) je prekmurski molitvenik Jožefa Klekla st. iz leta 1910.
Poglej Raba in Hodi k oltarskomi svestvi
Janoš Kardoš
Janoš Kardoš (''madž''. Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.
Poglej Raba in Janoš Kardoš
Jožef Bagari
Jožef Bagari (madž. Bagáry József), slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, * 8. januar 1840, Murska Sobota; † 14. maj 1919, Murska Sobota.
Poglej Raba in Jožef Bagari
Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije
Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije (Katoliški katekizem z glavnimi zgodbami biblije) je prekmurski katoliški katekizem avtorja Jožefa Sakoviča iz leta 1907.
Poglej Raba in Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Raba in Kőszeg
Krajinski park Goričko
Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.
Poglej Raba in Krajinski park Goričko
Lapinč
Lapinč (nemško Lafnitz, madžarsko Lapincs) je avstrijsko-madžarska reka in 114 km dolg pritok reke Rabe.
Poglej Raba in Lapinč
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Raba in Madžarska
Mátyás Rát
Mátyás Rát ali Ráth, madžarski evangeličanski duhovnik, jezikoslovni pisatelj.
Poglej Raba in Mátyás Rát
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Raba in Mejna grofija Avstrija
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Raba in Monošter
Nacionalna Modra pot E4
Nacionalna Modra pot E4 (v madžarščini Országos Kéktúra, Kéktúra ali preprosto OKT) je del mreže evropskih pešpoti z oznako E4 (od Gibraltarja – Pirenejev – Bodenskega jezera – Blatnega jezera – Rile – Krete do Cipra (Larnaka)) na Madžarskem.
Poglej Raba in Nacionalna Modra pot E4
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Raba in Nouvi Zákon
Občina Šalovci
Občina Šalovci (madžarsko: Sal) (nemško: Schabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.
Poglej Raba in Občina Šalovci
Občina Kuzma
Občina Kuzma (nemško: Bonisdorf) je ena od občin v Republiki Sloveniji na Goričkem delu Prekmurja.
Poglej Raba in Občina Kuzma
Občina Suhi Mlin
Suhi Mlin (narečno Sühi mlin, nemško Minihof-Liebau, madžarsko Liba, hrvaško Loveča) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Raba in Občina Suhi Mlin
Občina Sveti Martin
Sveti Martin ob Rabi (narečno Sühi mlin, nemško Sankt Martin an der Raab, madžarsko Szent Márton (Rábaszentmárton), hrvaško Loveča) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Raba in Občina Sveti Martin
Okraj Ženavci (Jennersdorf)
Okrajna uprava Ženavci (Jennersdorf) Okraj Ženavci (Jennersdorf) je politični okraj na Gradiščanskem.
Poglej Raba in Okraj Ženavci (Jennersdorf)
Okupacija slovenskega ozemlja
Okupacija slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno je trajala od aprila 1941, ko so sile osi zavzele Kraljevino Jugoslavijo, do maja 1945, ko je slovensko ozemlje osvobodila Jugoslovanska armada.
Poglej Raba in Okupacija slovenskega ozemlja
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Raba in Panonska marka
Papež Lucij III.
Papež Lucij III. (rojen kot Ubaldo Allucingoli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1097, Lucca, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo; † 25. november 1185 Verona (Benečija, Beneška republika, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Raba in Papež Lucij III.
Pinka
Pinka je reka v Srednji Evropi, ki je dolga okoli 90 km.
Poglej Raba in Pinka
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Raba in Prekmursko narečje
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Raba in Pribina
Raab (razločitev)
Raab je lahko.
Poglej Raba in Raab (razločitev)
Raba (razločitev)
Raba je lahko.
Poglej Raba in Raba (razločitev)
Raimondo Montecuccoli
Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.
Poglej Raba in Raimondo Montecuccoli
Renik
Renik (madžarsko Rönök, nemško Radling, prekmursko Rönik) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Monošter Železne županije.
Poglej Raba in Renik
Sárvár
Sárvár (nemško: Klein Zell, slovensko: Mala Sela) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Sárvári Županije Tolna.
Poglej Raba in Sárvár
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Raba in Seznam rek v Evropi
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Raba in Slovani v Spodnji Panoniji
Slovanska osamosvojena narečja
Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.
Poglej Raba in Slovanska osamosvojena narečja
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Raba in Slovenski eksonimi
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Raba in Slovensko Porabje
Spodnja Panonija
Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.
Poglej Raba in Spodnja Panonija
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Raba in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Raba in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Statistični urad Republike Slovenije
Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike.
Poglej Raba in Statistični urad Republike Slovenije
Sveti Kvirin
Sveti Kvirin, † 4. junij 308 ali 309, Sabaria (danes Sombotel, Madžarska).
Poglej Raba in Sveti Kvirin
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Raba in Svetopolk I. Moravski
Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
''Sztarine'' v rokopisu. Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov tudi Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov (Starine Železnih in Zalskih Slovencev, madžarsko Vas és Zala megyei szlovénok régiségei) je rokopisno delo Jožefa Košiča iz leta 1845.
Poglej Raba in Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
Tovornjak
Tovornjak MAN Tovornjak (tovorno vozilo, pogovorno kamion) je večje motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora v cestnem prometu.
Poglej Raba in Tovornjak
Trdkova
Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.
Poglej Raba in Trdkova
Turki v Lendavi
Je slovenska prekmurska ljudska pripovedka.
Poglej Raba in Turki v Lendavi
Vendsko vprašanje
Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.
Poglej Raba in Vendsko vprašanje
Versus Vandalici
Davida Novaka. Versus Vandalici je prva posvetna pesem v prekmurščini, ki jo je David Novak napisal 16. februarja, 1774.
Poglej Raba in Versus Vandalici
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Raba in Volilna kneževina Bavarska
Vrbna
Vrbna (Feldbach) je mesto na jugovzhodu zvezne dežele Štajerska v Avstriji.
Poglej Raba in Vrbna