Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Publij Ovidij Naso

Index Publij Ovidij Naso

Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.

Kazalo

  1. 166 odnosi: Ahilova peta, Amathus, Amor, Andromeda (ozvezdje), Angelo Poliziano, Anton Dokler, Antonio del Pollaiuolo, Apolon in Dafne, Apolon v Vulkanovi kovačnici, Arne Nordheim, Ars amandi, Atena, Žalostinka, Bakh in Ariadna, Barbara Šega Čeh, Baton I., Biblioteca Marciana, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Celeres, Cerera (mitologija), Chigijeva kapela, Chrétien de Troyes, Christine de Pizan, Circus Maximus, Correggio, Danaa (Tizian, serija), Deviški stolp, Diana in Acteon (Tizian), Diana in Kalisto, Diana Scultori Ghisi, Dnester, Elegični distih, Enej (mitologija), Evropa (mitologija), Faetont (mitologija), Falus, Fasti, Feliks Dev, Franc Ksaver Jelenc, Gabriele D'Annunzio, Gaj Kilnij Mecen, Galleria degli Antichi in Palazzo del Giardino, Garcilaso de la Vega (pesnik), Gazele, Geti, Giganti (mitologija), Gora Ida (Turčija), Grad Plešivec, Grška mitologija, Heba, ... Razširi indeks (116 več) »

Ahilova peta

Ahil umira, kip na Krfu Ahilova peta je usodna slabost nekoga ali nečesa močnega in nepremagljivega, ki lahko povzroči njegov propad.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ahilova peta

Amathus

Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.

Poglej Publij Ovidij Naso in Amathus

Amor

Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.

Poglej Publij Ovidij Naso in Amor

Andromeda (ozvezdje)

Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.

Poglej Publij Ovidij Naso in Andromeda (ozvezdje)

Angelo Poliziano

Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.

Poglej Publij Ovidij Naso in Angelo Poliziano

Anton Dokler

Anton Dokler, slovenski srednješolski profesor, klasični filolog in prevajalec, * 11. junij 1871, Višnja vas, † 22. oktober 1943, Ljubljana.

Poglej Publij Ovidij Naso in Anton Dokler

Antonio del Pollaiuolo

Antonio del Pollaiuolo (italijanščina, znan tudi kot Antonio di Jacopo Pollaiuolo (prav tako črkovano Pollaiolo)), italijanski slikar, kipar, grafik in zlatar, * 17. januar, 1429/1433, Firence, Florentinska republika, † 4. februar, 1498, Rim, Papeška država Deloval je v času italijanske renesanse.

Poglej Publij Ovidij Naso in Antonio del Pollaiuolo

Apolon in Dafne

''Apolon in Dafne'', Gian Lorenzo Bernini Apolon in Dafne je mitološka zgodba o Dafnini preobrazbi v lovor.

Poglej Publij Ovidij Naso in Apolon in Dafne

Apolon v Vulkanovi kovačnici

Apolon v Vulkanovi kovačnici, včasih imenovan tudi Vulkanova kovačnica, je oljna slika Diega Velázqueza, dokončana po njegovem prvem obisku Italije leta 1629.

Poglej Publij Ovidij Naso in Apolon v Vulkanovi kovačnici

Arne Nordheim

Arne Nordheim, norveški skladatelj in glasbeni kritik, * 20. junij 1931, Larvik, † 5. junij 2010, Oslo.

Poglej Publij Ovidij Naso in Arne Nordheim

Ars amandi

Ars amandi je pesniška zbirka Matjaža Kocbeka.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ars amandi

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Publij Ovidij Naso in Atena

Žalostinka

Žalostinka ali elegija je v današnjem pomenu pesem otožne, žalostne vsebine.

Poglej Publij Ovidij Naso in Žalostinka

Bakh in Ariadna

Bakh in Ariadna (1522–1523) je Tizianova oljna slika.

Poglej Publij Ovidij Naso in Bakh in Ariadna

Barbara Šega Čeh

Barbara Šega Čeh, slovenska lektorica in prevajalka, * 29. april 1953, Pariz, Francija Leta 1980 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz francoščine in latinščine, nato pa se je še istega leta redno zaposlila kot profesorica latinščine na OŠ Prežihov Voranc v Ljubljani.

Poglej Publij Ovidij Naso in Barbara Šega Čeh

Baton I.

Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..

Poglej Publij Ovidij Naso in Baton I.

Biblioteca Marciana

Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Biblioteca Marciana

Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.

Poglej Publij Ovidij Naso in Bitka v Tevtoburškem gozdu

Celeres

Celeres (izg.) so bili telesni stražarji kraljev Rimskega kraljestva.

Poglej Publij Ovidij Naso in Celeres

Cerera (mitologija)

V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.

Poglej Publij Ovidij Naso in Cerera (mitologija)

Chigijeva kapela

Chigijeva kapela ali Kapela Loretske Madone (italijansko: Cappella Chigi ali Cappella della Madonna di Loreto) je druga kapela na levi strani ladje v baziliki Santa Maria del Popolo v Rimu.

Poglej Publij Ovidij Naso in Chigijeva kapela

Chrétien de Troyes

Chrétien de Troyes, francoski književnik, * okrog 1135, Troyes, † okrog 1183.

Poglej Publij Ovidij Naso in Chrétien de Troyes

Christine de Pizan

Christine de Pizan (tudi de Pisan), italijansko-francoska pesnica, pisateljica, filozofinja in zagovornica pravic žensk, * 11. september 1364, Benetke, Italija, † ok.

Poglej Publij Ovidij Naso in Christine de Pizan

Circus Maximus

Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Circus Maximus

Correggio

Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.

Poglej Publij Ovidij Naso in Correggio

Danaa (Tizian, serija)

Beneški slikar Tizian in njegova delavnica sta izdelala vsaj šest različic iste kompozicije, ki prikazuje Danajo (ali Danajo in zlati dež), naslikano med približno letoma 1544 in 1560.

Poglej Publij Ovidij Naso in Danaa (Tizian, serija)

Deviški stolp

Deviški stolp (turško Kız Kulesi), od srednjeveškega bizantinskega obdobja znan tudi kot Leandrov stolp, je stolp na majhnem otočku na južnem vhodu Bosporskega preliva, 200 m od obale Üsküdarja v Carigradu v Turčiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Deviški stolp

Diana in Acteon (Tizian)

Diana in Acteon je slika italijanskega renesančnega mojstra Tiziana, končana v letih 1556–1559 in sodi med največja Tizianova dela.

Poglej Publij Ovidij Naso in Diana in Acteon (Tizian)

Diana in Kalisto

Diana in Kalisto je slika, ki jo je med letoma 1556 in 1559 dokončal italijanski poznorenesančni umetnik Tizian.

Poglej Publij Ovidij Naso in Diana in Kalisto

Diana Scultori Ghisi

Diana Scultori Ghisi tudi Diana Mantovana (Mantova, 1547 – Rim, 5 april 1612) je bila italijanska graverka iz Mantove v Italiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Diana Scultori Ghisi

Dnester

Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.

Poglej Publij Ovidij Naso in Dnester

Elegični distih

Elegični distih je pesniška oblika, sestavljena iz heksametra in pentametra.

Poglej Publij Ovidij Naso in Elegični distih

Enej (mitologija)

V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).

Poglej Publij Ovidij Naso in Enej (mitologija)

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Poglej Publij Ovidij Naso in Evropa (mitologija)

Faetont (mitologija)

Johanna Lissa iz 17. stoletja Faeton je lik v grški mitologiji, sin boga Apolona in Okeanide Klimene, po drugih genealogijah pa sin Heliade Merope in Helijevega sina Klimena ali celo Helijev sin.

Poglej Publij Ovidij Naso in Faetont (mitologija)

Falus

Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.

Poglej Publij Ovidij Naso in Falus

Fasti

Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Fasti

Feliks Dev

Feliks Anton (Janez Damascen) Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, * 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786, Ljubljana.

Poglej Publij Ovidij Naso in Feliks Dev

Franc Ksaver Jelenc

Franc Ksaver Jelenc, slovenski pravnik, * 26. november 1749, Češnjica pri Železnikih, † 19. april 1805, Innsbruck.

Poglej Publij Ovidij Naso in Franc Ksaver Jelenc

Gabriele D'Annunzio

Gabriele D'Annunzio, uradno Gabriele d'Annunzio, italijanski pisatelj, pesnik, dramatik, vojak, politik, novinar in domoljub ter simbol dekadentizma, * 12. marec 1863, Pescara, † 1. marec 1938, Gardone Riviera.

Poglej Publij Ovidij Naso in Gabriele D'Annunzio

Gaj Kilnij Mecen

Gaj Kilnij Mecen (lat. Gaius Cilnius Maecenas), rimski politik, pesnik, diplomat, prijatelj in politični svetovalec Gaja Avgusta Oktavijana (prvi rimski cesar in ustanovitelj Rimskega imperija) ter navdih za novo generacijo avgustovskih pesnikov, vključno s Horacijem, Vergilom in Propercijem, *15 April 70.

Poglej Publij Ovidij Naso in Gaj Kilnij Mecen

Galleria degli Antichi in Palazzo del Giardino

Galleria degli Antichi (Stara galerija) in Palazzo del Giardino (Palača s parkom) sta sosednji, sodobni, renesančni stavbi na Vojaškem trgu (Piazza d'Armi) v Sabbioneti v pokrajini Mantovi v deželi Lombardiji v Italiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Galleria degli Antichi in Palazzo del Giardino

Garcilaso de la Vega (pesnik)

Garci Lasso de la Vega (Toledo, med letoma 1498 in 1501 - Nica, 14. oktober 1536), bolje poznan kot Garcilaso de la Vega, je bil španski pesnik in vojak v literarnozgodovinskem obdobju Zlate dobe španske književnosti (Siglo de oro).

Poglej Publij Ovidij Naso in Garcilaso de la Vega (pesnik)

Gazele

Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.

Poglej Publij Ovidij Naso in Gazele

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Geti

Giganti (mitologija)

Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Giganti (mitologija)

Gora Ida (Turčija)

Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.

Poglej Publij Ovidij Naso in Gora Ida (Turčija)

Grad Plešivec

Valvazorjev bakrorez iz leta 1680 Zahodna stran gradu Pročelje grajske cerkve na Plešivcu Arkadno dvorišče v gradu Notranjsost grajske cerkve, ki jo je oblikoval slovenski umetnik Valentin Oman Plešivec (nemško Schloss Tanzenberg) je renesančni grad v občini Šentvid ob Glini na Gosposvetskem polju na avstrijskem Koroškem, v katerem je bila dolga leta osrednja izobraževalna ustanova za koroške Slovence.

Poglej Publij Ovidij Naso in Grad Plešivec

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Publij Ovidij Naso in Grška mitologija

Heba

Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).

Poglej Publij Ovidij Naso in Heba

Heksameter

Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.

Poglej Publij Ovidij Naso in Heksameter

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Publij Ovidij Naso in Helenistično obdobje

Helikon (gorovje)

Helikon (starogrško Ἑλικών; novogrško: Ελικώνας) je pogorje v okrožju Tespija v grški pokrajini Beociji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Helikon (gorovje)

Hoanon

Hoanon (grško ξόανον iz glagola ξέειν, xeein, rezljati ali strgati) je bila antična lesena kultna podoba v antični Grčiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Hoanon

Iași

Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Iași

Iconotheca Valvasoriana

Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici na bakrorezu iz leta 1660 Iconotheca Valvasoriana je faksimilirana, znanstvenokritično obdelana grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja.

Poglej Publij Ovidij Naso in Iconotheca Valvasoriana

Ikar (mitologija)

Slika Dedala in Ikarja britanskega slikarja Fredericka Leightona Ikar (grško Ἴκαρος, Íkaros) je bil Dedalov sin v grški mitologiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ikar (mitologija)

Italijanski renesančni vrt

Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.

Poglej Publij Ovidij Naso in Italijanski renesančni vrt

Jacob Jordaens

Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.

Poglej Publij Ovidij Naso in Jacob Jordaens

James George Frazer

James George Frazer, škotski socialni antropolog, religiolog in filolog, * 1. januar 1854, Glasgow, Škotska, ZK, † 7. maj 1941, Cambridge, Anglija, ZK.

Poglej Publij Ovidij Naso in James George Frazer

Jan Andrzej Morsztyn

Jan Andrzej Morsztyn, poljski pesnik, prevajalec in dostojanstvenik poljskega dvora, * 24. junij 1621, Raciborsk, † 8. januar 1693, Pariz.

Poglej Publij Ovidij Naso in Jan Andrzej Morsztyn

Jan van Eyck

Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.

Poglej Publij Ovidij Naso in Jan van Eyck

John Stuart Mill

John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.

Poglej Publij Ovidij Naso in John Stuart Mill

Josip Jurca

Josip Jurca, slovenski pravnik, notar, stenograf in prevajalec, * 10. april 1884, Kopriva, Sežana, † 7. december 1963, Ljubljana.

Poglej Publij Ovidij Naso in Josip Jurca

Jupiter in Io

Jupiter in Io je slika italijanskega umetnika visoke renesanse Antonia da Correggia iz okoli leta 1530.

Poglej Publij Ovidij Naso in Jupiter in Io

Kapitolska triada

Kapitolska triada je bila skupina treh božanstev, ki so jih v antični rimski religiji častili v skupnem templju na rimskem Kapitolskem griču (latinsko Capitolium).

Poglej Publij Ovidij Naso in Kapitolska triada

Kavkaška regija

Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.

Poglej Publij Ovidij Naso in Kavkaška regija

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Publij Ovidij Naso in Kibela

Kirka

Umetniška upodobitev Kirke, ki ponuja čašo Odiseju Kirka (starogrško: Kírkē) je bila v grški mitologiji hči titana Heliosa in nimfe Perse.

Poglej Publij Ovidij Naso in Kirka

Klasična filologija

Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.

Poglej Publij Ovidij Naso in Klasična filologija

Knjiga dobre ljubezni

List iz 3. rokopisa T (Toledo) iz Knjige dobre ljubezni v prvi polovici 14. stoletja, ohranjena v Španski narodni knjižnici, Vitr. 6/1. Knjiga dobre ljubezni (Libro de buen amor), poznana tudi kot Knjiga kardinala ali Knjiga pesmi, je delo duhovniške ali intelektuale kultivirane poezije v 14.

Poglej Publij Ovidij Naso in Knjiga dobre ljubezni

Konstanca, Romunija

Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Konstanca, Romunija

Krajina s padcem Ikarja

Krajina s padcem Ikarja je slika v olju na platnu, velikosti 73,5 krat 112 centimetrov, danes v Kraljevih muzejih lepih umetnosti v Bruslju.

Poglej Publij Ovidij Naso in Krajina s padcem Ikarja

Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju

Po odkritju Amerike so se začeli na kontinent priseljevati Evropejci.

Poglej Publij Ovidij Naso in Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju

Laktancij

Laktancij (lat. Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus), rimski krščanski teolog filozof, učitelj retorike, * 250, Severna Afrika, † 340, Trier, Nemčija.

Poglej Publij Ovidij Naso in Laktancij

Las meninas

Las Meninas (špansko za "Spletični") je slika iz leta 1656 v Muzeju Prado v Madridu, avtor Diego Velázquez, vodilni umetnik španske zlate dobe.

Poglej Publij Ovidij Naso in Las meninas

Leda in labod

Leda in labod je zgodba in tema v umetnosti iz grške mitologije, v kateri bog Zevs v obliki laboda zapeljal (ali v nekaterih različicah posilil) Ledo.

Poglej Publij Ovidij Naso in Leda in labod

Ljubezenski soneti

Ljubezenski soneti (Prešeren jih v rokopisu imenuje Ljubeznjeni sonetje) so cikel šestih Prešernovih sonetov in predstavljajo začetke Prešernovega sonetizma.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ljubezenski soneti

Ljubezni bogov

Ljubezni bogov je monumentalen cikel fresk, ki ga je dokončal bolonjski umetnik Annibale Carracci in njegova delavnica v galeriji Farnese, ki je v zahodnem krilu palače Farnese, danes francoskega veleposlaništva v Rimu.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ljubezni bogov

Lorelaj

Lorelaj pri St. Goarju Zemljevid Zgornje srednje doline Rena Signalna postaja Bankeck, St. Goar Lorelaj (tudi Lorelei, Loreleï, Lore Lay, Lore-Ley, Lurley, Lurelei, Lurlei) je skalna gmota iz skrilavca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v Zgornji srednji dolini Rena v Sankt Goarshausnu, Porenje - Pfalška, na vzhodnem, desnem bregu reke Ren (v 555.

Poglej Publij Ovidij Naso in Lorelaj

Louise Labé

Louise Charlin Perrin Labé, imenovana tudi kot La Belle Cordière (Lepa vrvarka), francoska pesnica, * ok.

Poglej Publij Ovidij Naso in Louise Labé

Lukrecij

‎Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo.

Poglej Publij Ovidij Naso in Lukrecij

Marko Bajuk

Marko Bajuk, slovenski klasični filolog, zborovodja, skladatelj in organizator šolstva, * 29. marec 1882, Drašiči, † 20. junij 1961, Mendoza, Argentina.

Poglej Publij Ovidij Naso in Marko Bajuk

Marsias

V grški mitologiji je satir Marsias (grško Μαρσύας) osrednja figura v dveh zgodbah, ki vključujeta smrt: v eni je našel piščal (avlos), ki jo je Atena zavrgla, ker je ugotovila, da ji pihanje zmaliči obraz, in nanjo igral; v drugi je izzval na tekmovanje samega Apolona, igralca na liro.

Poglej Publij Ovidij Naso in Marsias

Meander (reka)

Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Meander (reka)

Merkur (mitologija)

Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.

Poglej Publij Ovidij Naso in Merkur (mitologija)

Merkur in Argos (Jordaens)

Merkur in Argos je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, naslikana okoli leta 1620.

Poglej Publij Ovidij Naso in Merkur in Argos (Jordaens)

Meta (rastlina)

Meta (znanstveno ime Mentha) (iz grščine míntha, Linear B mi-ta) je rod cvetočih rastlin v družini ustnatic (Lamiaceae).

Poglej Publij Ovidij Naso in Meta (rastlina)

Metamorfoze

Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Metamorfoze

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Poglej Publij Ovidij Naso in Mezija

Minerva (božanstvo)

Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.

Poglej Publij Ovidij Naso in Minerva (božanstvo)

Mirmidonci

Mirmidonci (Μυρμιδόνες) so bili starodaven narod v grški mitologiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Mirmidonci

Nada Grošelj

Nada (Nada-Marija) Grošelj, slovenska jezikoslovka, filologinja in prevajalka, * 17. julij 1975.

Poglej Publij Ovidij Naso in Nada Grošelj

Narcis (mitologija)

Caravaggio: ''Narcis'' (1594) Narcis (grško Ναρκισσoς, Narkissos) je bil v starogrški mitologiji lep mladenič, sin rečnega boga Kefisa in nimfe izvirov Lejriope.

Poglej Publij Ovidij Naso in Narcis (mitologija)

Narcis in Eho

John William Waterhouse: ''Narcis in Eho'' Narcis in Eho je mitološka zgodba o Narcisovi preobrazbi v cvet in preobrazbi nimfe Eho v odmev.

Poglej Publij Ovidij Naso in Narcis in Eho

Narcisov vodnjak, Ljubljana

Narcisov vodnjak je poznobaročna kamnita fontana, ki stoji v atriju ljubljanskega Magistrata, tik ob zidu na vzhodni strani dvorišča.

Poglej Publij Ovidij Naso in Narcisov vodnjak, Ljubljana

Nioba

Nioba (grško Νιόβη, Niobi), Tantalova hči, je v grški mitologiji, žena tebanskega kralja Amfiona.

Poglej Publij Ovidij Naso in Nioba

Odiranje Marsiasa (Tizian)

Odiranje Marsiasa je slika italijanskega poznorenesančnega umetnika Tiziana, verjetno naslikana med približno 1570 in njegovo smrtjo leta 1576, ko je bil star osemdeset let.

Poglej Publij Ovidij Naso in Odiranje Marsiasa (Tizian)

Orfej in Evridika

Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.

Poglej Publij Ovidij Naso in Orfej in Evridika

Pafos

Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pafos

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pajki

Paladij (klasična antika)

V grški in rimski mitologiji je bil paladij ali paladium kultna podoba, od katere je bila odvisna varnost Troje in pozneje Rima; lesen kip (hoanon) Atene Palade, ki sta ga Odisej in Diomed ukradla iz citadele v Troji in ga je pozneje Enej prinesel v mesto Rim.

Poglej Publij Ovidij Naso in Paladij (klasična antika)

Papež Urban VIII.

Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.

Poglej Publij Ovidij Naso in Papež Urban VIII.

Pardo Venera

Pardo Venera je slika beneškega umetnika Tiziana, dokončana leta 1551 in zdaj v muzeju Louvre.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pardo Venera

Parisova sodba

Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.

Poglej Publij Ovidij Naso in Parisova sodba

Parnas (gora)

Parnas (grško Παρνασσός, Parnassos) je apnenčasta gora v osrednji Grčiji nad Delfi, severno od Korintskega zaliva.

Poglej Publij Ovidij Naso in Parnas (gora)

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pelazgi

Piram in Tizba

Sir Lawrence Alma Tadema: ''Ask Me No More'' (Piram in Tizba) Piramus in Tisba je v grški mitologiji zgodba o tragični ljubezni dveh zaljubljencev.

Poglej Publij Ovidij Naso in Piram in Tizba

Pisemski roman

Goethe, 1774) Pisemski roman ali roman v pismih je roman v obliki pisem, ki jih piše ena ali več izmišljenih oseb.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pisemski roman

Polifem

Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.

Poglej Publij Ovidij Naso in Polifem

Pomeni imen asteroidov: 14001–15000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000

Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pomlad (Botticelli)

Pomlad (italijansko Primavera, kar pomeni 'pomlad') je velika tabelna slika v temperi italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija, narejena v poznih 1470-ih ali zgodnjih 1480-ih (datumi so različni).

Poglej Publij Ovidij Naso in Pomlad (Botticelli)

Pomladni dan

Pomladni dan je roman Cirila Kosmača.

Poglej Publij Ovidij Naso in Pomladni dan

Pompejevo gledališče

Pompejevo gledališče (lat. Theatrum Pompeii, italijansko Teatro di Pompeo) je bila zgradba v antičnem Rimu, ki jo je v drugi polovici Rimske republike zgradil Pompej Veliki (Gnej Pompej Magn).

Poglej Publij Ovidij Naso in Pompejevo gledališče

Praznik bogov

Praznik bogov je oljna slika italijanskega renesančnega mojstra Giovannija Bellinija, z znatnimi dodatki po stopnjah k levi in ​​srednji pokrajini Dossa Dossija in Tiziana.

Poglej Publij Ovidij Naso in Praznik bogov

Predice

Predice je slika španskega slikarja Diega Velázqueza v Muzeju Prado v Madridu v Španiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Predice

Renesančna umetnost

Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.

Poglej Publij Ovidij Naso in Renesančna umetnost

Renesansa 12. stoletja

Renesansa 12.

Poglej Publij Ovidij Naso in Renesansa 12. stoletja

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rim

Rimska erotična elegija

Rimska erotična elegija je zbirka ljubezenskih in erotičnih pesnitev, ki so nastale kot odziv na Avgustovske reforme v Rimskem imperiju.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rimska erotična elegija

Rimska književnost

Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rimska književnost

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rimska mitologija

Rimski triumf

Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rimski triumf

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rimsko cesarstvo

Rog izobilja

Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rog izobilja

Rojstvo Venere (Botticelli)

Rojstvo Venere (italijansko: Nascita di Venere) je slika italijanskega umetnika Sandra Botticellija, verjetno narejena sredi 1480-ih.

Poglej Publij Ovidij Naso in Rojstvo Venere (Botticelli)

Romul

Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.

Poglej Publij Ovidij Naso in Romul

Saturn (mitologija)

Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Saturn (mitologija)

Scipione Caffarelli-Borghese

Scipione Caffarelli-Borghese, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1576, Rim, † 2. oktober 1633.

Poglej Publij Ovidij Naso in Scipione Caffarelli-Borghese

Secretum (Petrarka)

*Za zgodovinsko-kriminalno poučni roman zakoncev Monaldi & Sorti glej: Secretum Secretum (De secreto conflictu curarum mearum, prevajamo iz latinščine kot Skrivnost ali Moja skrivnostna knjiga, Moj skrivnostni dnevnik) je trilogija dialogov v latinščini, ki jo je Petrarka napisal nekje od 1347 do 1353, v kateri svojo vero preučuje s pomočjo svetega Avguština in "v prisotnosti gospe Resnice".

Poglej Publij Ovidij Naso in Secretum (Petrarka)

Sen kresne noči

Sen kresne noči je gledališka igra Williama Shakespearea, nastala okrog leta 1595.

Poglej Publij Ovidij Naso in Sen kresne noči

Seznam latinskih izrekov

To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.

Poglej Publij Ovidij Naso in Seznam latinskih izrekov

Seznam prejemnikov Severjeve nagrade

Seznam prejemnikov nagrade Sklada Staneta Severja, t.i. '''Severjeve nagrade'''.

Poglej Publij Ovidij Naso in Seznam prejemnikov Severjeve nagrade

Seznam rimskih pesnikov

Seznam rimskih pesnikov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Seznam rimskih pesnikov

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Publij Ovidij Naso in Sicilija (dežela)

Skulpture iz Sperlonge

Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.

Poglej Publij Ovidij Naso in Skulpture iz Sperlonge

Sounion

Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Sounion

Stanisław Wyspiański

Stanisław Wyspiański, poljski dramatik, slikar, pesnik, arhitekt * 15. januar 1869, Krakov, Poljska, † 28. november 1907, Krakov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Stanisław Wyspiański

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Poglej Publij Ovidij Naso in Stanko Vraz

Stolnica Notre-Dame v Parizu

Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.

Poglej Publij Ovidij Naso in Stolnica Notre-Dame v Parizu

Stolnica v Orvietu

Stonica v Orvietu (italijansko Duomo di Orvieto; Cattedrale di Santa Maria Assunta) je velika rimskokatoliška stolnica iz 14.

Poglej Publij Ovidij Naso in Stolnica v Orvietu

Tabularium

Tabularium je bil uradni arhiv antičnega Rima, v njem pa so bile tudi pisarne mnogih mestnih uradnikov.

Poglej Publij Ovidij Naso in Tabularium

Tapiserija

Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.

Poglej Publij Ovidij Naso in Tapiserija

Telamon

V grški mitologiji je Telamon (starogrško Τελαμών) sin kralja Ajaka iz Ajgine in Hironove hčere Endeide ter Pelejev brat, s katerim sta spremljala Jazona kot njegova Argonavta in bila prisotna pri lovu na Kalidonskega merjasca.

Poglej Publij Ovidij Naso in Telamon

Tempelj Veste

Tempelj Veste (latinsko Aedes Vestae; italijansko Tempio di Vesta) je starodavna zgradba v Rimu v Italiji, na Rimskem forumu v bližini Regie in hiše vestalkinih devic.

Poglej Publij Ovidij Naso in Tempelj Veste

Tezej in Minotaver (Canova)

Tezej in Minotaver je skulptura iz belega marmorja iz let 1781-1782 avtorja Antonia Canove, ki je zdaj v Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu, ki jo je kupil leta 1962.

Poglej Publij Ovidij Naso in Tezej in Minotaver (Canova)

Tiana

Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Tiana

Triton (mitologija)

Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.

Poglej Publij Ovidij Naso in Triton (mitologija)

Trojanska vojna

''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Poglej Publij Ovidij Naso in Trojanska vojna

Ugrabitev Evrope (Tizian)

Ugrabitev Evrope je slika beneškega umetnika Tiziana, naslikana ok.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ugrabitev Evrope (Tizian)

Venera (mitologija)

Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.

Poglej Publij Ovidij Naso in Venera (mitologija)

Venera in Adonis (Tizian, Madrid)

Venera in Adonis je oljna slika na platnu (186 x 207 cm), ki jo je leta 1553 ustvaril italijanski slikar Tizian.

Poglej Publij Ovidij Naso in Venera in Adonis (Tizian, Madrid)

Venerino praznovanje (Rubens)

Venerino praznovanje je slika flamskega slikarja Petra Paula Rubensa, ki je zdaj v Kunsthistorisches Museum na Dunaju.

Poglej Publij Ovidij Naso in Venerino praznovanje (Rubens)

Versajski vrtovi

Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.

Poglej Publij Ovidij Naso in Versajski vrtovi

Vesta

Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.

Poglej Publij Ovidij Naso in Vesta

Vila d'Este

Villa d'Este je vila iz 16.

Poglej Publij Ovidij Naso in Vila d'Este

Vila Foscari

Vila Foscari je patricijska vila v Miri blizu Benetk na severu Italije, ki jo je zasnoval italijanski renesančni arhitekt Andrea Palladio.

Poglej Publij Ovidij Naso in Vila Foscari

Wallensteinova palača, Praga

Wallensteinova palača (češko Valdštejnský palác) je baročna palača v Mali Strani v Pragi, zdaj sedež češkega senata.

Poglej Publij Ovidij Naso in Wallensteinova palača, Praga

Ymir

Nikolaja Abildgaarda, 1790Ymir, imenovan tudi Aurgelmir, Brimir ali Bláinn, je v nordijski mitologiji prednik vseh jötnar.

Poglej Publij Ovidij Naso in Ymir

Zapisovanje antičnih imen

Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.

Poglej Publij Ovidij Naso in Zapisovanje antičnih imen

Zefir

Zefir in Hijacint (ca. 490–480 n. št.) Zefir in Flora (William Adolphe Bouguereau, 1875). Zefir (starogrško Ζέφυρος, tisti, ki prihaja z gore) je eden od Anemojev, božanstev vetra iz grške mitologije, poosebljenje (blagega) zahodnega vetra.

Poglej Publij Ovidij Naso in Zefir

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Publij Ovidij Naso in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zmagoslavje Galateje

Zmagoslavje Galateje je freska, ki jo je okoli leta 1512 dokončal italijanski slikar Rafael za vilo Farnesina v Rimu.

Poglej Publij Ovidij Naso in Zmagoslavje Galateje

18

18 (XVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Publij Ovidij Naso in 18

20. marec

20.

Poglej Publij Ovidij Naso in 20. marec

Prav tako znan kot Ovid, Ovidij, Publius Ovidius Naso.

, Heksameter, Helenistično obdobje, Helikon (gorovje), Hoanon, Iași, Iconotheca Valvasoriana, Ikar (mitologija), Italijanski renesančni vrt, Jacob Jordaens, James George Frazer, Jan Andrzej Morsztyn, Jan van Eyck, John Stuart Mill, Josip Jurca, Jupiter in Io, Kapitolska triada, Kavkaška regija, Kibela, Kirka, Klasična filologija, Knjiga dobre ljubezni, Konstanca, Romunija, Krajina s padcem Ikarja, Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju, Laktancij, Las meninas, Leda in labod, Ljubezenski soneti, Ljubezni bogov, Lorelaj, Louise Labé, Lukrecij, Marko Bajuk, Marsias, Meander (reka), Merkur (mitologija), Merkur in Argos (Jordaens), Meta (rastlina), Metamorfoze, Mezija, Minerva (božanstvo), Mirmidonci, Nada Grošelj, Narcis (mitologija), Narcis in Eho, Narcisov vodnjak, Ljubljana, Nioba, Odiranje Marsiasa (Tizian), Orfej in Evridika, Pafos, Pajki, Paladij (klasična antika), Papež Urban VIII., Pardo Venera, Parisova sodba, Parnas (gora), Pelazgi, Piram in Tizba, Pisemski roman, Polifem, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomlad (Botticelli), Pomladni dan, Pompejevo gledališče, Praznik bogov, Predice, Renesančna umetnost, Renesansa 12. stoletja, Rim, Rimska erotična elegija, Rimska književnost, Rimska mitologija, Rimski triumf, Rimsko cesarstvo, Rog izobilja, Rojstvo Venere (Botticelli), Romul, Saturn (mitologija), Scipione Caffarelli-Borghese, Secretum (Petrarka), Sen kresne noči, Seznam latinskih izrekov, Seznam prejemnikov Severjeve nagrade, Seznam rimskih pesnikov, Sicilija (dežela), Skulpture iz Sperlonge, Sounion, Stanisław Wyspiański, Stanko Vraz, Stolnica Notre-Dame v Parizu, Stolnica v Orvietu, Tabularium, Tapiserija, Telamon, Tempelj Veste, Tezej in Minotaver (Canova), Tiana, Triton (mitologija), Trojanska vojna, Ugrabitev Evrope (Tizian), Venera (mitologija), Venera in Adonis (Tizian, Madrid), Venerino praznovanje (Rubens), Versajski vrtovi, Vesta, Vila d'Este, Vila Foscari, Wallensteinova palača, Praga, Ymir, Zapisovanje antičnih imen, Zefir, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zmagoslavje Galateje, 18, 20. marec.