Kazalo
159 odnosi: Agder, Agri decumates, Alemani, Alobrogi, Amijan Marcelin, Anali (Tacit), Anglija, Apis, Arminij, Artaban III., Artemidin tempelj v Efezu, Avebury, Češka (zgodovinska dežela), Baltski Veneti, Baltsko morje, Batavi, Batavija (regija), Batavska vstaja, Behistunski napis, Biblioteca Marciana, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bodensko jezero, Burgundi, Buri (germansko pleme), Castello Svevo, Bari, Castra Vetera, Centurion, Comitium, Devetdnevje, Domicijan, Domus Aurea, Eburoni, Edui, Elizabeta I. Angleška, Emona, Estonija, Fishbournska rimska palača, Fraat IV., Françoisova grobnica, Frizija, Germanik, Germanska mitologija, Gornja Germanija, Gotarz II., Goti, Gruzija, Hamavi, Hati (germansko pleme), Helveti, Hermunduri, ... Razširi indeks (109 več) »
Agder
Agder je okrožje (fylke) in tradicionalna regija v Južni Norveški.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Agder
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Agri decumates
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Alemani
Alobrogi
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Alobrogi (antično grško: Άλλόβριγες, Άλλόβρυγες ali Άλλόβρoγες), keltsko pleme v antični Galiji, ki je bilo naseljeno med reko Rono in Ženevskim jezerom v sedanji Savoji, Daufineji in Vivaraisu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Alobrogi
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Amijan Marcelin
Anali (Tacit)
15. knjiga, 44. poglavje Anali rimskega zgodovinarja in senatorja Tacita je zgodovina rimskega imperija od vladavine Tiberija do vladavine Nerona, med leti 14 – 68 našega štetja.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Anali (Tacit)
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Anglija
Apis
Apis ali Hapis (alternativno črkovanje Hapi-Ankh) je bil sveti bik, ki so ga častili predvsem v Memfisu in njegovi okolici.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Apis
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Arminij
Artaban III.
Ekbatani; na reverzu je sedeč lokostrelec in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΒΑΣΙΛΕΩΝ ΕΥΕΡΓΕΤΟΥ ΑΡΣΑΚΟΥ ΔΙΚΑΙΟΥ ΕΠΙΦΑΝΟΥΣ ΦΙΛΕΛΛΗΝΟΣ – Kralj kraljev Arsak, dobrotnik, pravičnež, vzvišen, prijatelj Grkov Artaban III.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Artaban III.
Artemidin tempelj v Efezu
Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Artemidin tempelj v Efezu
Avebury
Avebury je neolitski henge s tremi kamnitimi krogi okoli vasi Avebury v grofiji Wiltshire v jugozahodni Angliji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Avebury
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Češka (zgodovinska dežela)
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Baltski Veneti
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Baltsko morje
Batavi
Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Batavi
Batavija (regija)
Spodnjo Batavijo (''Neder Betvwe'') in Tielerwaardom (''Tyelerwaerd'') Regijska zastava Batavije Batavija je zgodovinska in geografska regija na Nizozemskem, ki je tvorila velike rodovitne otoke v delti rek, ki jo tvorita reki Ren (nizozemsko Rijn) in Meuse (nizozemsko Maas).
Poglej Publij Kornelij Tacit in Batavija (regija)
Batavska vstaja
Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Batavska vstaja
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Behistunski napis
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Biblioteca Marciana
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Bodensko jezero
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Burgundi
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Buri (germansko pleme)
Castello Svevo, Bari
Castello Svevo ali švabski grad (italijansko Castello normanno-svevo), znan tudi kot grad Houhenstaufen, je grad v apulijskem mestu Bari v Italiji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Castello Svevo, Bari
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Castra Vetera
Centurion
Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Centurion
Comitium
Comitium (italijansko Comizio) je bil prvotni javni prostor srečanj na prostem antičnega Rima in je imel pomemben verski in preroški pomen.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Comitium
Devetdnevje
Devetdnevje (novendiale (sacrum) novem.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Devetdnevje
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Domicijan
Domus Aurea
Domus Aurea (latinsko za 'Zlata hiša') je bila ogromna krajinsko urejena palača, ki jo je cesar Neron zgradil v središču starega Rima po velikem požaru leta 64., ki je uničil velik del mesta in plemiške vile na Palatinskem griču.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Domus Aurea
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Eburoni
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Edui
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Elizabeta I. Angleška
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Emona
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Estonija
Fishbournska rimska palača
Fishbournska rimska palača je v vasi Fishbourne v bližini Chichestra v Zahodnem Sussexu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Fishbournska rimska palača
Fraat IV.
Fraat IV.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Fraat IV.
Françoisova grobnica
Françoisova grobnica je pomembna poslikana etruščanska grobnica iz nekropole Ponte Rotto v etruščanskem mestu Vulci v osrednji Italiji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Françoisova grobnica
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Frizija
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Germanik
Germanska mitologija
''Nerthus'' (1905) by Emil Doepler depicts Nerthus, an early Germanic goddess whose name developed into ''Njörðr'' among the North Germanic peoples Germanska mitologija je sestavljena iz mitov germanskih ljudstev, vključno z nordijsko, anglosaško in celinsko germansko mitologijo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Germanska mitologija
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Gornja Germanija
Gotarz II.
Gotarz II.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Gotarz II.
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Goti
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Gruzija
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Hamavi
Hati (germansko pleme)
Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Hati (germansko pleme)
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Helveti
Hermunduri
svebskih ljudstev so rdeča, drugih Irminonov pa škrlatna Hermunduri, Hermanduri, Hermunduli, Hermonduri ali Hermonduli so bili germansko pleme, od 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Hermunduri
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Heruski
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Hibernija
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Publij Kornelij Tacit in I. legija Adiutrix
III. legija Gallica
III.
Poglej Publij Kornelij Tacit in III. legija Gallica
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Interpretatio graeca
Janez Gothus
Janez Gothus (rojen kot Johannes Matthiae Gothus; * 29. december 1592 Västra Husby, Švedska) je švedski akademik in protestantovski škof v Strängnäsu, † 18. februar 1670 v Stockholmu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Janez Gothus
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Jezus Kristus
John Stuart Mill
John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.
Poglej Publij Kornelij Tacit in John Stuart Mill
Julij Civil
Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Julij Civil
Kaledonci
Ljudstva v severni Britaniji iz Ptolemajeve karte Kaledonci (latinsko, antično grško Καληδώνες) ali Kaledonska plemenska zveza, naziv, s katerim so zgodovinarji imenovali domorodna ljudstva, ki so v železni dobi in rimskem obdobju zasedbe Britanije živela na ozemlju sedanje Škotske.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kaledonci
Kaledonija
Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kaledonija
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kaligula
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kapadokija (rimska provinca)
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kar (rimski cesar)
Katvalda
Germanska ljudstva okoli leta 50 n. št. Katvalda je bil izgnani markomanski plemič, ki je leta 18 n. št.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Katvalda
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kelti
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kimbri
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Komunizem
Kornelij
Kornelij je moško osebno ime.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kornelij
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kristina Švedska Katoliška
Kurija (antični Rim)
Kurija (latinsko plural curiae), pri starih Rimljanih skupnost več gensov, se je nanašala na eno od prvotnih skupin meščanov, ki jih je na koncu bilo 30, pozneje pa se domneva, da ji je pripadal vsak rimski državljan.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kurija (antični Rim)
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Kvadi
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Langobardi
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Latvijci
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Publij Kornelij Tacit in León, Španija
Lemovi
Rugijcev, ki so živeli v bližini Lemovijcev. Lemovi so bili germansko pleme, ki ga je Tacit poimenoval le enkrat v poznem 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Lemovi
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Limes
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Litva
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Lugi
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Magnezija ob Meandru
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Majna
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Maneton
Mark Klavdij Tacit
Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Mark Klavdij Tacit
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Markomani
Memnonova kolosa
Memnonova kolosa (arabsko el-Colossat ali es-Salamat) sta dva ogromna kamnita kipa faraona Amenhotepa III., ki je vladal v Egiptu med XVIII. dinastijo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Memnonova kolosa
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Merkur (mitologija)
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Milas
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Mojzes
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Mozela
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Nemška renesansa
Neronov cirkus
Neronov cirkus ali Kaligulov cirkus je bil cirkus v antičnem Rimu, ki je ležal večinoma v današnjem Vatikanu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Neronov cirkus
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Nervijci
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Pafos
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Publij Kornelij Tacit in Papež Julij II.
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Pikti
Požar v Rimu leta 64
Veliki požar v Rimu je bil mestni požar, ki se je zgodil julija leta 64.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Požar v Rimu leta 64
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Polarni sij
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Principat
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Prob
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Prusi
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Ptuj
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Publij Kvintilij Var
Raimondo Montecuccoli
Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Raimondo Montecuccoli
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Renesansa 12. stoletja
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Retija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Rimska Britanija
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Rimska književnost
Rimska tehnologija
Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Rimska tehnologija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Rimsko cesarstvo
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Ripuarski Franki
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Rugi
Sabrina
Sabrina je žensko osebno ime.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Sabrina
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Sasi
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Sedemnajst provinc
Selevkija
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Selevkija
Seznam nordijskih bogov
Nordijski bogovi se delijo na Aze, Vane in včasih vključujejo tudi Jotune, velikane.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Seznam nordijskih bogov
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih zgodovinarjev
Seznam rimskih zgodovinarjev.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Seznam rimskih zgodovinarjev
Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinarjev.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Seznam zgodovinarjev
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Silingi
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Skandinavija
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Skiri
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Skulpture iz Sperlonge
Sulpicij Sever
Suplicij Sever, poznoantični krščanski pisec in cerkveni oče,* 360 v Akvitaniji, † 420/450.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Sulpicij Sever
Svetišče Afrodite Pafijske
Svetišče Afrodite Pafijske je bilo svetišče v starodavnem Pafosu na Cipru, posvečeno boginji Afroditi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Svetišče Afrodite Pafijske
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Sveto rimsko cesarstvo
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Tarraco
Tempelj v Garniju
Tempelj v Garniju (armensko: Գառնիի տաճար, Gaṙnii tačar) je edina stoječa grško-rimska kolonadna stavba v Armeniji in nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Tempelj v Garniju
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Tiberij
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Tiran
Tiridat III.
Tiridat III.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Tiridat III.
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Tit Livij
Twente (regija)
Twente (Tweants dialekt: Tweante) je regija v vzhodni Nizozemski.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Twente (regija)
Ulpia Noviomagus Batavorum
Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Ulpia Noviomagus Batavorum
Vangion in Sidon
Ozemlje Kvadov okoli leta 50 n. št. Vangion in Sidon sta bila brata, po narodnosti Kvada, ki sta v 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vangion in Sidon
Vanij
Vanij je bil kralj germanskega plemena Kvadov, ki je vladal od leta 20 do 50 n. št.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vanij
Vardan I.
Vardan I. Partski (perzijsko وردان يکم), kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 40 do 45 n. št.,J.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vardan I.
Vardan II.
Vardan II.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vardan II.
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Velika Germanija
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vezuv
Vibilij
Germanska ljudstva okoli leta 50 n. št. Vibilij (latinsko) je bil kralj Hermundurov, ki je vladal v 1.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vibilij
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Poglej Publij Kornelij Tacit in VII. legija Gemina
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Visla
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vitelij
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vologas I.
Vonon I.
Kovanec Vonona I. iz kovnice v Ekbatani; na obverzu je napis ΒΑΣΙΛΕΥΣ (kralj); na reverzu je Nike s palmo in napis ΒΑΣΙΛΕΥΣ ΟΝΩΝΗΣ ΝΕΙΚΗΣΑΣ ΑΡΤΑΒΑΝΟΝ (kralj Vonon, zmagovalec nad Artabanom) Vonon I.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vonon I.
Vonon II.
Vonon II.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vonon II.
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Vzhodnogermanski jeziki
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Publij Kornelij Tacit in XIV. legija Gemina
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Publij Kornelij Tacit in XX. legija Valeria Victrix
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Publij Kornelij Tacit in XXI. legija Rapax
Ymir
Nikolaja Abildgaarda, 1790Ymir, imenovan tudi Aurgelmir, Brimir ali Bláinn, je v nordijski mitologiji prednik vseh jötnar.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Ymir
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Zapisovanje antičnih imen
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Zastrupitev z gobami
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovine (Tacit)
Incipit dela ''Historiae'' v editio princeps. Zgodovine je rimska zgodovinska kronika Tacita.
Poglej Publij Kornelij Tacit in Zgodovine (Tacit)
Prav tako znan kot Tacit, Tacit Kornelij.