Kazalo
104 odnosi: Aleksandrija, Aleksandrijska knjižnica, Amenemhet IV., Amunet, Apis, Apoteoza, Arensnufis, Arheološki park Pafos, Arkamani, Armant, Arsinoja I., Arsinoja II., Atribis, Šai, Baalbek, Berenika I., Bodrum, Bubastis, Ciper, Džoser, Deir el-Bahari, Dekapolis, Dendera, Dolina kraljic, Dve gospe, Elefantina, Eneada, Excerpta Latina Barbari, Fajum, Fajumski portreti, Gebel el-Silsila, Gebelein, Grčija, Grki, Harsiesi, Heka, Heket, Hermopolska ogdoada, Hesat, Hieroglif, Hnum, Hu (mitologija), Hu, Egipt, Kamen iz Rosette, Kanopska skrinja, Kapitel, Karnak, Kerala, Kilikija, Kleopatra I. Sirijka, ... Razširi indeks (54 več) »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Ptolemajci in Aleksandrija
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Ptolemajci in Aleksandrijska knjižnica
Amenemhet IV.
Amenemhet IV. je bil sedmi in predzadnji faraon Dvanajste egipčanske dinastije (okoli 1990–1800 pr. n. št.) poznega Srednjega kraljestva (okoli 2050–1710 pr. n. št.). Vladal je več kot devet let v poznem 19.
Poglej Ptolemajci in Amenemhet IV.
Amunet
Amunet, Amonet ali Amaunet je bila prvobitna staroegipčanska boginja.
Poglej Ptolemajci in Amunet
Apis
Apis ali Hapis (alternativno črkovanje Hapi-Ankh) je bil sveti bik, ki so ga častili predvsem v Memfisu in njegovi okolici.
Poglej Ptolemajci in Apis
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Ptolemajci in Apoteoza
Arensnufis
Arensnufis (egipčansko ỉrỉ-ḥms-nfr, Irihemesnefer, "dober spremljevalec") je bil božanstvo Kraljestva Kuš v starodavni Nubiji, ki je bil prvič dokazan v templju Musawwarat el-Sufra iz 3.
Poglej Ptolemajci in Arensnufis
Arheološki park Pafos
Arheološki park Pafos (tudi Arheološki park Kato Pafos) vsebuje večji del pomembnega starogrškega in rimskega mesta in je v mestu Pafos na jugozahodu Cipra.
Poglej Ptolemajci in Arheološki park Pafos
Arkamani
Arkamani, tudi Arkamaniko,Török (2008), str.
Poglej Ptolemajci in Arkamani
Armant
Armant (egipčansko Iuny, koptsko Erment, grško Hermonthis) je mesto v Egiptu, ki stoji približno 18 km južno od Teb.
Poglej Ptolemajci in Armant
Arsinoja I.
Arsinoja I. (grško, Arsinόe I.) je bila kot soproga Ptolemaja II. Filadelfa kraljica Starega Egipta, * 305 pr. n. št., † po okoli 248 pr. n. št., Footnote 10.
Poglej Ptolemajci in Arsinoja I.
Arsinoja II.
Arsinoja II. (starogrško, Arsinóe) je bila ptolemajska princesa, po poroki z makedonskim kraljem Lizimahom kraljica Trakije, Male Azije in Makedonije in po poroki z bratom Ptolemajem II. Filadelfom kraljica in regentka ptolemajskega Starega Egipta, * 316 pr. n. št., † med julijem 270 pr.
Poglej Ptolemajci in Arsinoja II.
Atribis
Atribis (arabsko أتريب, grško, iz egipčanskega Hut-heryib, koptsko Ⲁⲑⲣⲏⲃⲓ je bilo staroveško mesto v sedanjem Tell Atribu približno 40 km severno od Kaira na vzhodnem bregu Damietske veje Nila. Naseljeno je bilo predvsem v ptolemajskem, rimskem in bizantinskem obdobju.Mysliwiec 2013.
Poglej Ptolemajci in Atribis
Šai
Šai, Šaj ali Sai (grško Psais) je bilo pobóženje koncepta usode v staroegipčanski mitologiji.
Poglej Ptolemajci in Šai
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Ptolemajci in Baalbek
Berenika I.
Berenika I. (grško, Bereníke) je bila kot soproga Ptolemaja I. Soterja druga kraljica Starega Egipta iz Ptolemajske dinastije, * okoli 340 pr. n. št., † 279-268 pr.
Poglej Ptolemajci in Berenika I.
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Poglej Ptolemajci in Bodrum
Bubastis
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t, bohairsko koptsko Poubasti, grško, Boubastis ali, Boubastos, arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilo staroegipčansko mesto in upravno središče noma z enakim imenom, ki je stalo ob Nilu v Nilovi delti v Spodnjem Egiptu.
Poglej Ptolemajci in Bubastis
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Ptolemajci in Ciper
Džoser
Džoser, egipčanski faraon (2778 pr. n. št.) Džoser je starodaven egipčanski kralj (faraon) 3.
Poglej Ptolemajci in Džoser
Deir el-Bahari
Deir el-Bahari ali Dayr al-Bahri (arabsko الدير البحري ad-dayr al-baḥrī, slovensko Severni samostan) je kompleks pogrebnih templjev in grobnic, ki se nahaja na zahodnem bregu Nila, nasproti Luksorja, Egipt.
Poglej Ptolemajci in Deir el-Bahari
Dekapolis
Dekapolis (grško: Δεκάπολις Dekápolis, 'Deset mest') je bila skupina desetih mest na vzhodni meji Rimskega cesarstva v jugovzhodnem Levantu v 1.
Poglej Ptolemajci in Dekapolis
Dendera
Dendera (arabsko دندرة Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.
Poglej Ptolemajci in Dendera
Dolina kraljic
Dolina kraljic (arabsko وادي الملكات, Wādī al Malekāt) je kraj v Egiptu, kjer so bile pokopane žene faraonov od Osemnajste do Dvajsete dinastije.
Poglej Ptolemajci in Dolina kraljic
Dve gospe
Tutankamonova zlata posmrtna maska s kobro (boginja Vadžet) in egiptovskim jastrebom (boginja Nekbet), ki simbolizirata združitev Spodnjega in Gornjega Egipta Dve gospe (staroegipčansko nbtj, včasih prečrkovano v nebti) je egipčanski verski evfemizem za boginji Vadžet in Nekbet, zavetnici Spodnjega in Gornjega Egipta, ki so ju po združitvi obeh Egiptov v enotno državo častili v celem kraljestvu.
Poglej Ptolemajci in Dve gospe
Elefantina
Elefantina (staroegipčansko ꜣbw,,, koptsko(Ⲉ)ⲓⲏⲃ) je otok na Nilu in hkrati del mesta Asuan v Gornjem Egiptu.
Poglej Ptolemajci in Elefantina
Eneada
Eneada ali Velika eneada je bila skupina devetih božanstev v egipčanski mitologiji, ki so jih častili v Heliopolisu.
Poglej Ptolemajci in Eneada
Excerpta Latina Barbari
Excerpta Latina Barbari (slovensko Izvlečki v slabi (barbarski) latinščini) so latinski prevod grške kronike iz 5.
Poglej Ptolemajci in Excerpta Latina Barbari
Fajum
Fajum (arabsko الفيوم el-Fayyūm, sposojeno iz koptskega ̀Ⲫⲓⲟⲙ ali Ⲫⲓⲱⲙ Fiom ali Fiōm, to pa iz staroegipčanskega pꜣ ym, morje, jezero) je mesto v Srednjem Egiptu približno 100 km jugozahodno od Kaira.
Poglej Ptolemajci in Fajum
Fajumski portreti
Fajumski portreti ali Portreti fajumskih mumij je sodoben izraz za naturalistične portrete na lesenih ploščah, pritrjenih na mumije iz višjega družbenega razreda iz rimskega Egipta.
Poglej Ptolemajci in Fajumski portreti
Gebel el-Silsila
Gebel el-Silsila (arabsko Jabal al-Silsila ali Ǧabal as-Silsila, poslovenjeno Veriga gora ali Niz gora, egipčansko ẖny, Khenit, Kitchen, Kenneth A. (1983). Pharaoh Triumphant: The Life and Times of Ramesses II, King of Egypt. Aris & Phillips. ISBN 978-0856682155. Kheni ali Khenu, poslovenjeno Mesto za veslanje) je mesto na Nilu 65 km severno od Asuana, kjer je Nil najožji in na obeh straneh obdan z visokimi klifi.
Poglej Ptolemajci in Gebel el-Silsila
Gebelein
GebeleinBudge, Ernest Alfred Thompson Wallis (1920): By Nile and Tigris: a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British Museum between the years 1886 and 1913, John Murray: London, OCLC 558957855.
Poglej Ptolemajci in Gebelein
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ptolemajci in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ptolemajci in Grki
Harsiesi
Harsiesi (egipčansko Ḥr-sA-Js(t) sA-Wsjr, slovensko Harsiesi, sin Ozirisa, dobesedno Hor, sin Izide, sin Ozirisa) je bil Egipčan, ki se je uprl Ptolemaju VIII. Evergetu iz Ptolemajske dinastije, * ni znano, † september 130 pr. n. št. Harsiesi je bil morda ista oseba kot »Harsiesi, sin Pajusa« (Pajus pomeni sovražnik bogov).
Poglej Ptolemajci in Harsiesi
Heka
Heka (staroegipčansko wikt:ḥkꜣ(w), koptsko ϩⲓⲕ hik, prečrkovano tudi kot Hekau) je bil v Starem Egiptu pobóženje magije in medicine.
Poglej Ptolemajci in Heka
Heket
Heket (egipčansko ḥqt ali ḥqtyt Hektit) je bila staroegipčanska boginja plodnosti, istovetna s Hator, upodobljena kot žaba.
Poglej Ptolemajci in Heket
Hermopolska ogdoada
Denderi Risba ogdoade v templju File"Drawn by Faucher-Gudin from a photograph by Béato. C.f. Lepsius, ''Denkm'', iv.pl.66 ''c''.", published in Maspero (1897). Ogdoada (egipčansko ḫmnyw, množina števnika ḫmnw, slovensko osem, starogrško ogdoás, slovensko osemkraten) je bila v staroegipčanski mitologiji skupina osmih prvobitnih bogov, ki so jih častili v Hermopolisu.
Poglej Ptolemajci in Hermopolska ogdoada
Hesat
Hesat je bila staroegipčanska boginja krava.
Poglej Ptolemajci in Hesat
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Ptolemajci in Hieroglif
Hnum
Hnum ali Hnemu je bil eden od najzgodnejših egipčanskih božanstev, prvotno bog izvira Nila.
Poglej Ptolemajci in Hnum
Hu (mitologija)
Hu (egipčansko ḥw) je bil v Starem Egiptu pobóženje prve besede – stvarjenje, ki naj bi jo Atum vzkliknil ob ejakulaciji (ali alternativno ob svojem obrezovanju) v svojem samozadovoljevalnem dejanju ustvarjanja Eneade.
Poglej Ptolemajci in Hu (mitologija)
Hu, Egipt
Hu (egipčansko Hu(t)-sekhem, arabsko هُ, Hiw) je sodobno ime egiptovskega mesta ob Nilu, ki je bilo v starem veku glavno mesto 7.
Poglej Ptolemajci in Hu, Egipt
Kamen iz Rosette
Kamen iz Rosette iz Britanskega muzeja. Kamen iz Rosette je temni granodioritni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov.
Poglej Ptolemajci in Kamen iz Rosette
Kanopska skrinja
Tutankamonova kanopska skrinja, Egipčanski muzej, Kairo Kanopske skrinje so bile posode, v katerih so v Starem Egiptu hranili notranje organe pokojnega med procesom mumifikacije.
Poglej Ptolemajci in Kanopska skrinja
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Ptolemajci in Kapitel
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Ptolemajci in Karnak
Kerala
Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.
Poglej Ptolemajci in Kerala
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Ptolemajci in Kilikija
Kleopatra I. Sirijka
Kleopatra I. Sirijka (grško, Kleopátra Sýra) je bila princesa Selevkidskega cesarstva, s poroko s Ptolemajem V. Epifanom kraljica ptolemajskega Egipta in od leta 180 pr.
Poglej Ptolemajci in Kleopatra I. Sirijka
Kleopatra II.
Kleopatra II.
Poglej Ptolemajci in Kleopatra II.
Kleopatra III.
Kleopatra III. (grško, Kleopátra) je bila od leta 142 pr.
Poglej Ptolemajci in Kleopatra III.
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Poglej Ptolemajci in Kleopatra VII.
Kom Ombo
Kom Ombo (egipčansko Nubt, Nubet ali Nubit (Nbyt), Zlato mesto, arabsko كومأمبو, Kom Ombo, koptsko ⲙⲃⲱ, Embo, starogrško, Omboi) ali Ombi, je mesto v Egiptu, ki slovi po staroegipčanskem templju Kom Ombo.
Poglej Ptolemajci in Kom Ombo
Kouklia
Kouklia (grško Κούκλια, turško Kukla) je vas v okrožju Pafos, približno 16 kilometrov vzhodno od mesta Pafos na sredozemskem otoku Ciper.
Poglej Ptolemajci in Kouklia
Kourion
Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.
Poglej Ptolemajci in Kourion
Litani (reka)
Reka Litani Nahr al-Līṭānī, klasični Leontes (levji), je pomemben vodni vir v južnem Libanonu.
Poglej Ptolemajci in Litani (reka)
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Ptolemajci in Maneton
Medinet Madi
Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet.
Poglej Ptolemajci in Medinet Madi
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Ptolemajci in Memfis, Egipt
Mesaoria
Mesaoria (grško Μεσαορία, turško Mesarya) je prostrana, široka planota, ki sestavlja severno središče otoka Ciper.
Poglej Ptolemajci in Mesaoria
Mestni arheološki muzej, Bologna
Mestni arheološki muzej v Bologni (italijansko Museo Civico Archeologico di Bologna) je v Palači Galvani na ulici Arhigimnazije (via dell'Archiginnasio) 2, Bologna, Italija.
Poglej Ptolemajci in Mestni arheološki muzej, Bologna
Mut
Mut, tudi Maut in Mout (slovensko mati), je bila egipčanska boginja z več vlogami, ki so se v več tisoč letih egipčanske zgodovine spreminjale.
Poglej Ptolemajci in Mut
Nebirirav I.
Sevadženre Nebirirav, Nebirirav I. ali Nebirjeravet I. je bil faraon iz tebanske Šestnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v drugem vmesnem obdobju Egipta, * ni znano, † 1601 pr. n. št.
Poglej Ptolemajci in Nebirirav I.
Nilski mozaik iz Palestrine
Nilski mozaik iz Palestrine. Nilski mozaik iz Palestrine ali Palestrinski mozaik je mozaik iz poznega obdobja helenizma, ki prikazuje Nil pri prehodu od Modrega Nila v Sredozemsko morje.
Poglej Ptolemajci in Nilski mozaik iz Palestrine
Nom
Egipčanski nomi in mesta (v hieroglifih) Nom (iz starogrškega, nomós, okrožje) je bil ozemeljska in upravna enota Starega Egipta.
Poglej Ptolemajci in Nom
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Ptolemajci in Perzijski vrtovi
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Poglej Ptolemajci in Pot začimb
Prvo vmesno obdobje Egipta
Prvo vmesno obdobje Egipta, pogosto opisano kot egipčanski srednji vek, je obdobje zgodovine Starega Egipta, ki je sledilo Staremu kraljestvu in trajalo približno sto petindvajset let od okoli 2181 do 2055 pr. n. št. V tem obodju so vladale Osma, Deveta, Deseta in del Enajste dinastije. Iz tega obdobja, zlasti z začetka, je ohranjenih zelo malo spomenikov.
Poglej Ptolemajci in Prvo vmesno obdobje Egipta
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Ptolemajci in Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Ptolemajci in Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj V. Epifan
Ptolemaj V. Epifan (grško, Ptolemaĩos Epiphanḗs, slovensko Ptolemaj Slavni) je bil od leta 204 pr.
Poglej Ptolemajci in Ptolemaj V. Epifan
Ptolemaj VI. Filometor
Ptolemaj VI.
Poglej Ptolemajci in Ptolemaj VI. Filometor
Ptolemaj VII. Neos Filopator
Ptolemaj VII.
Poglej Ptolemajci in Ptolemaj VII. Neos Filopator
Ptolemaj VIII. Everget
Ptolemaj VIII.
Poglej Ptolemajci in Ptolemaj VIII. Everget
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Ptolemajci in Ptolemajsko kraljestvo
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Ptolemajci in Qift
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Ptolemajci in Rimski tempelj
Sahure
Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.
Poglej Ptolemajci in Sahure
Satet
Satet ali Satis (egipčansko Sṯt ali Sṯı͗t), znana tudi pod številnimi sorodnimi imeni, je bila boginja Gornjega Egipta, ki je bila skupaj s Hnumom in Anukret del Elefantinske triade.
Poglej Ptolemajci in Satet
Sebenit
Sebenit, Sebenitos ali Sebenitus (arabsko سمندود, Samannūd, koptsko ϫⲉⲙⲛⲟⲩϯ, grško, Sebénnitos ali, Sebennitike pólis,, egipčansko ṯb-nṯr, ki se je v stari egipčanščini izgovarjalo verjetno */ˌcabˈnaːcar/, v pozni egipčanščini pa */ˌcəbˈnuːtə/) je bilo starodavno mesto v Spodnjem Egiptu na damietski veji Nilove delte.
Poglej Ptolemajci in Sebenit
Selevkija Pierija
Selevkija v Pieriji (grško Σελεύκεια ἐν Πιερίᾳ), kasneje preimenovana v Suedijo, je bila v antiki najpomembnejše pristaniško mesto Antiohije na Orontu.
Poglej Ptolemajci in Selevkija Pierija
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Ptolemajci in Seznam faraonov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ptolemajci in Seznam zgodovinskih vsebin
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Poglej Ptolemajci in Side, Turčija
Sobek
Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo.
Poglej Ptolemajci in Sobek
Sopdet
Sopdet (egipčansko Spdt,Vygus (2015), str. 1222. kar pomeni trikotnik ali oster, grško, Sō̂this) je staroegipčansko ime zvezde Sirij in njegovega poosebljenja kot egipčanske boginje.
Poglej Ptolemajci in Sopdet
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Ptolemajci in Stari Egipt
Stela lakote
Stela lakote je napis na otoku Sehel pri Asuanu v Gornjem Egiptu, pisan v hieroglifih, ki govori o sedemletnem obdobju suše in lakote med vladanjem faraona Džoserja iz Tretje egipčanske dinastije (vladal 19 ali 28 let okoli leta 2670 pr. n. št.). Domneva se, da je bila stela napisana v obdobju Ptolemajske dinastije, ki je vladala od 332 do 31 pr.
Poglej Ptolemajci in Stela lakote
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Poglej Ptolemajci in Sueški prekop
Tanis
Tanis (egipčansko ḏˁn.t /ˈɟuʕnat/ or /ˈcʼuʕnat/,, koptsko ϫⲁⲛⲓ/ϫⲁⲁⲛⲉ) je naselje v severovzhodni delti Nila ob Tanitski veji Nila, ki je že dolgo časa zamuljena.
Poglej Ptolemajci in Tanis
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Ptolemajci in Tebe, Egipt
Tempelj kraljice Hačepsut
Posmrtni tempelj Hačepsut, znan tudi pod imenom Djeser-Djeseru (staroegipčansko ḏsr ḏsrw - Sveto svetega), je pogrebni tempelj starega Egipta v Zgornjem Egiptu.
Poglej Ptolemajci in Tempelj kraljice Hačepsut
Tempelj v Kom Ombu
Dvojni tempelj Kom Ombo je star egipčanski tempeljski kompleks na vzhodnem bregu Nila v zgornjem Egiptu.
Poglej Ptolemajci in Tempelj v Kom Ombu
Tod
Tod (arabsko,طود, aṭ-Ṭūd, egipčansko Djerty ali Ḏrty, starogrško Toufion, latinsko Tufium, koptsko Thouôt ali Tuot) je bil del staroegipčanskega mesta Simon Hayter:, Ancient Egypt Web Site.
Poglej Ptolemajci in Tod
Unas
Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Ptolemajci in Unas
Unasova piramida
Unasov piramidni kompleks ja na piramidnam polju v Sakari v okolici Kaira, Egipt.
Poglej Ptolemajci in Unasova piramida
Vadi Hammamat
Qift, starodavni Koptos, je bil začetek poti, ki je skozi Vadi Hammamat vodila do Quseirja na obali Rdečega morja Vadi Hammamat, v prevodu Dolina številnih kadi, je suho rečno korito v egiptovski Vzhodni puščavi približno na pol poti med Quseirjem in Qino.
Poglej Ptolemajci in Vadi Hammamat
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Ptolemajci in Vladarska rodbina
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Ptolemajci in Zenobija
Zenodot
Zenodot (Zenódotos), starogrški slovničar, literarni kritik, homerski učenjak in prvi knjižničar Aleksandrijske knjižnice.
Poglej Ptolemajci in Zenodot
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Ptolemajci in Zgodovina vrtov
26. junij
26.
Poglej Ptolemajci in 26. junij
30 pr. n. št.
30 pr.
Poglej Ptolemajci in 30 pr. n. št.
Prav tako znan kot Ptolemajska dinastija.