Kazalo
157 odnosi: Aleksander (bizantinski cesar), Anastazij II., Aron Bolgarski, Asparuh, Čerkezi, Batbajan, Bazilij II., Belogradčik, Berat, Berziti, Besarabija, Bitka na Belasici, Bitka pri Anhialu (708), Bitka pri Kreti, Bitka pri Pliski, Bitka pri Trajanovih vratih, Bitola, Bitolski napis, Bizantinsko cesarstvo, Bogomilstvo, Bolgari, Bolgarija, Bolgarska abeceda, Boris I. Bolgarski, Boris II. Bolgarski, Braničevo, Budžak, Car, Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid, Cerkev sv. Sofije, Ohrid, Cezar (naslov), Despot (dvorni naslov), Drugo bolgarsko cesarstvo, Ekskubitorji, Filipi, Grčija, Filipik Bardan, Filotejev Kletorologij, Gagauzi, Gavril Radomir, Guduščani, Hazari, Ičirgu bojla, Ignacij Carigrajski, Iliri, Ivan I. Cimisk, Ivan Vladislav, Kardam, Karel Veliki, Katari, Kavkan, ... Razširi indeks (107 več) »
Aleksander (bizantinski cesar)
Aleksander (grško Αλέξανδρος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 912 in 913, * 870, † 6. junij 913.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Aleksander (bizantinski cesar)
Anastazij II.
Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Anastazij II.
Aron Bolgarski
Aron (bolgarsko Арон) je bil bolgarski plemič, tretji sin komita Nikolaja in brat carja Samuela Bolgarskega, * ni znano, † 14. junij 987, Razmetanica, Dupniško.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Aron Bolgarski
Asparuh
Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Asparuh
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Čerkezi
Batbajan
Batbajan ali Bat (Tsar) Bajan, tudi Bajan ali Bojan, Bezmer ali Bezmes (bolgarsko: Батбаян ali Бат Баян), vladar Velike Bolgarije iz klana Dilo, * ni znano, † 690.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Batbajan
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bazilij II.
Belogradčik
Belogradčik (bolgarsko Белоградчѝк, Belogradčík) je majhno mesto v Vidinskem okraju v severozahodni Bolgariji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Belogradčik
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Berat
Berziti
Berziti ali Verziti (grško, Verzítes, makedonsko Берзити, Berziti) so bili južnoslovansko pleme na ozemlju regije Makedonije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Berziti
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Besarabija
Bitka na Belasici
Bitka na Belasici (Belasiška bitka,, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitka na Belasici
Bitka pri Anhialu (708)
Bitka pri Anhialu (bolgarsko Битката при Анхиало, Bitkata pri Anhialo) leta 708 je bil vojaški spopad med Bolgari in Bizantinci v bližini sedanjega Pomorja na bolgarski črnomorski obali.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Anhialu (708)
Bitka pri Kreti
Bitka pri Kreti je bila vojaški spopad med Bizantinskim in Bolgarskim cesarstvom leta 1009 pri vasi Kreta vzhodno od Soluna.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Kreti
Bitka pri Pliski
Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Pliski
Bitka pri Trajanovih vratih
Bitka pri Trajanovih vratih (bolgarsko Битката при Траянови Врата, Bitka pri Trajanova vrata, grško Μάχη στις Πύλες τουΤραϊανού, Máchi̱ stis Pýles tou Traïanoú) je bila bitka med bizantinsko in bolgarsko vojsko 17.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitka pri Trajanovih vratih
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitola
Bitolski napis
Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bitolski napis
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bogomilstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bolgari
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bolgarija
Bolgarska abeceda
Sodobna oblika bolgarske abecede, ki izhaja iz kurzivnih oblik črk Bolgarska abeceda se uporablja za zapis bolgarskega jezika.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Bolgarska abeceda
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Boris I. Bolgarski
Boris II. Bolgarski
Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Boris II. Bolgarski
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Braničevo
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Budžak
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Car
Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkev sv.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkev sv. Sofije, Ohrid
Cerkev svete Sofije je cerkev v Ohridu v Severni Makedoniji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Cerkev sv. Sofije, Ohrid
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Cezar (naslov)
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Despot (dvorni naslov)
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Drugo bolgarsko cesarstvo
Ekskubitorji
Ekskubitorji ali ekskubiti (latinsko excubitores ali excubiti, dobesedno tisti, ki ne spijo, se pravi stražarji, grško ἐξκουβίτορες ali ἐξκούβιτοι) so bili ustanovljeni okoli leta 460 kot telesna straža bizantinskih cesarjev.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ekskubitorji
Filipi, Grčija
Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Filipi, Grčija
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Filipik Bardan
Filotejev Kletorologij
Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Filotejev Kletorologij
Gagauzi
| region9.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Gagauzi
Gavril Radomir
Gavril Radomir (bolgarsko Гаврил Радомир, grško Γαβριὴλ Ρωμανός) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od oktobra 1014 do avgusta (ali septembra) 1015, * ni znano, † 1015.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Gavril Radomir
Guduščani
Ozemlje Guduščanov na začetku 9. stoletja (Lika) Guduščani, Guduskani, Gačani ali Kučani (latinsko Guduscani) so bili južnoslovansko pleme, ki se skupaj z Obodriti (latinsko Predenecenti) in Timočani (latinsko Timociani) prvič omenja leta 818 na ozemlju sedanje vzhodne Srbije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Guduščani
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Hazari
Ičirgu bojla
Ičirgu bojla ali črgobilja (starobolgarsko ЧРЬГОБЫЛЯ, bolgarsko ичиргу боила, ičirgu boila) je bil visok državni funkcionar v Prvem bolgarskem cesarstvu.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ičirgu bojla
Ignacij Carigrajski
Sveti Ignacij Carigrajski, Ignacij I. Carigrajski ali patriarh Ignacij (Ιγνάτιος), je bil bizantinski krščanski carigrajski patriarh, menih in svetnik; * okrog 798 (Carigrad, Bizantinsko cesarstvo, † 23. oktober 877, Carigrad.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ignacij Carigrajski
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Iliri
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ivan I. Cimisk
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ivan Vladislav
Kardam
Kardam (bolgarsko Кардам, Kardam) je bil bolgarski kan, ki je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladal od leta 777 do 802/803, * 735, † 802/803.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kardam
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Karel Veliki
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Katari
Kavkan
Kavkan ali kavhan (bolgarsko Кавхан, kavhan)Moravcsik, G..
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kavkan
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kliment Ohridski
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kneževina Ogrska
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Konstantin V. Kopronim
Konstantin VI.
Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Konstantin VI.
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kotor
Kruševo
Kruševo (makedonsko Крушево; aromunsko Crushuva "Crușuva") je mesto in občina v Severni Makedoniji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kruševo
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Krum
Kuber
Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kuber
Kultura Črne gore
Samostan na Cetinju v Stari Črni gori leta 1889 Kultura Črne gore, države v jugovzhodni Evropi, se najprej sklicuje na opazne kulturne prakse njenih prebivalcev (650.000, ocena 2017).
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kultura Črne gore
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Kumanija
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Leon III. Izavrijec
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Leon V. Armenec
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Leon VI. Modri
Levedi
Levedi, Lebed,Northern Magill, Frank (1998).
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Levedi
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mačva
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Madžarska
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Makedonija (regija)
Makedonska arhitektura
Skupine ljudi, ki so se naselile ali nadzorovale ozemlje današnje Severne Makedonije, so na državo vplivale na številne načine, eden najvidnejših je arhitektura.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Makedonska arhitektura
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Merovingi
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mezija
Mihael I. Rangab
Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mihael I. Rangab
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mihael II. Amorijec
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mihael III. Pijanec
Mojzes (razločitev)
Mojzes je lahko.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mojzes (razločitev)
Mojzes Bolgarski
Mojzes (bolgarsko Мойсей) je bil bolgarski plemič, drugi sin komita Nikolaja in brat bolgarskega carja Samuela.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mojzes Bolgarski
Mutimir Vlastimirović
Mutimir Vlastimirović (srbsko Мутимир, Mutimir, grško, Muntimiros) je bil srbski knez, ki je vladal približno od leta 850 do 891, * ni znano, † 891.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Mutimir Vlastimirović
Naravni park Rilskega samostana
Naravni park Rilskega samostana (bolgarsko Природен парк Рилски манастир - Priroden park Rilski manastir) je eden največjih.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Naravni park Rilskega samostana
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Naravni park Strandža
Nesebăr
Nesebăr (bolgarsko Несебър, Nesébăr, tračansko Melsambria, grško Μεσημβρία, Mesembría) je starodavno mesto in eno od najbolj priljubljenih bolgarskih črnomorskih letovišč.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Nesebăr
Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Nikifor I. Logotet
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Nikifor II. Fokas
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ohrid
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Oltenija
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Omurtag
Pagan
Pagan, bolgarski kan od leta 767 do 768, * ni znano, † 768, Varna, Bolgarija.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Pagan
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Papež Formoz
Peter Gojniković
Peter Gojniković (srbsko Петар Гојниковић, Petar Gojniković, grško, Pétros) je bil srbski knez iz dinastije Vlastimirović, ki je vladal od leta 892 do 917, * okrog 870, † 917.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Peter Gojniković
Peter I. Bolgarski
Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Peter I. Bolgarski
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Pirinski narodni park
Pliska
Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Pliska
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Plovdiv
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Pretorska prefektura Ilirik
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Pribina
Prosigoj
Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830, * druga polovica 8.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Prosigoj
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Raška
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Rastislav Moravski
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Ratbod
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Rila
Roman I. Bolgarski
Roman (bolgarsko Роман) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 977 do 997, od leta 991 v bizantinskem ujetništvu, * okoli 929, † 997, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Roman I. Bolgarski
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Roman I. Lekapen
Samostan svetega Nauma
Samostan svetega Nauma (makedonsko Манастир „Свети Наум) je vzhodno-pravoslavni samostan v Severni Makedoniji, poimenovan po srednjeveškem svetem Naumu, ki ga je ustanovil.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Samostan svetega Nauma
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Samuel Bolgarski
Samuelov napis
Samuelov napis Prepis Samuelovega napisa; črke v oklepajih manjkajo in so rekonstriurane Samuelov napis je napis na delno poškodovanem nagrobniku, katerega je leta 992/993 postavil kasnejši bolgarski car Samuel svojima staršema in bratu.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Samuelov napis
Samuelova trdnjava, Ohrid
Samuelova trdnjava (makedonsko Самуилова тврдина, bolgarsko Самуилова крепост) je trdnjava v starem mestnem jedru Ohrida v Severni Makedoniji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Samuelova trdnjava, Ohrid
Sevar
Sevar (bolgarsko: Севàр), bolgarski vladar iz 8.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Sevar
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam obleganj Konstantinopla
Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Seznam obleganj Konstantinopla
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Silivri
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Simeon I. Bolgarski
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Singidunum
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Skader
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Skopje
Skopska trdnjava
Skopska trdnjava (makedonsko Скопско кале, romanizirano:Skopsko kale; albansko Kalaja e Shkupit; turško Üsküp Kalesi), običajno imenovana Kale (iz turške besede za 'trdnjavo'), je zgodovinska trdnjava v starem mestu Skopje, glavnem mestu Severne Makedonije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Skopska trdnjava
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Slovani v Spodnji Panoniji
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Sloveni
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Sofija
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Spodnja Panonija (država)
Srednjeveški bolgarski kovanci
Srednjeveški bolgarski kovanci so kovanci, ki so jih kovali bolgarski carji v srednjem veku v času drugega bolgarskega cesarstva.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Srednjeveški bolgarski kovanci
Stara čaršija, Skopje
Stara čaršija (makedonsko Стара чаршија, albansko Çarshia e Vjetër; turško Eski Çarşı ali Üsküp Türk Çarşısı) je bazar v Skopju v Severni Makedoniji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Stara čaršija, Skopje
Stari Ras
Ras (srbsko Рас, Ras, latinsko Arsa), v sodobnem srbskem zgodovinopisju znan kot Stari Ras, je srednjeveška trdnjava v bližini nekdanjega trga Staro Trgovište, kakšnih 11 km od Novega Pazarja, Srbija.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Stari Ras
Stavrakij
Stavrakij (grško: Σταυράκιος), cesar Bizantinskega cesarstva od 26.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Stavrakij
Strumica
Strumica je mesto na jugovzhodu Severne Makedonije z okoli 36.000 prebivalci.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Strumica
Supraseljski kodeks
Supraseljski kodeks Supraseljski kodeks (imenovan tudi Petkov zbornik) je starocerkvenoslovanski cirilski rokopis iz konca 10.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Supraseljski kodeks
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Sveti Naum
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Svetopolk I. Moravski
Telerig
Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Telerig
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Tengrizem
Teodora II.
Teodora II. (grško Θεοδώρα) je bila žena bizantinskega cesarja Teofila in od Teofilove smrti leta 842 do leta 855 regentka za svojega sina Mihaela III., * okoli 815, Paflagonija, † 15. februar 867, Konstantinopel.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Teodora II.
Teodozij III.
Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Teodozij III.
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Teofil (bizantinski cesar)
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Tesalija
Tetovo
Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Tetovo
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Tetrarhija
Timočani
Timočani (srbsko Тимочани, Timočani) so bili južnoslovansko pleme, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo ozemlje vzhodne Srbije zahodno od reke Timok in del Srema in Banata.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Timočani
Toktu
Toktu (bolgarsko Токту, Toktu) je bil bolgarski kan, verjetno iz klana Ugain, ki je vladal od leta 766-767, * ni znano, † 767.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Toktu
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Tomaž Slovan
Trajanov zid
Trajanov zid na moldovskih znamkah Trajanov zid (romunsko Valul lui Traian) je naziv več dolgih utrdb iz zemlje (romunsko valla), odkritih v vzhodni Evropi v Romuniji, Moldaviji in Ukrajini.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Trajanov zid
Trajanova vrata
Trajanova vrata (bolgarsko Траянови врата, Trajanovi vrata) so zgodovinski gorski prelaz v bližini Ihtimana, Bolgarija.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Trajanova vrata
Trdnjava Golubac
Trdnjava Golubac (srbsko Голубачки град - Golubački grad, madžarsko Galambóc vára, bolgarsko Гълъбец, romunsko Cetatea Golubăț, turško Güvercinlik Kalesi) je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke Donave, 4 km dolvodno od današnjega mesta Golubac v Srbiji.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Trdnjava Golubac
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Veles, Severna Makedonija
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Velika Bolgarija
Višeslav
Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško, Viséslavos) ali Vojislav (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Višeslav
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Visoki srednji vek
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Vlaška
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Vlastimir (srbski knez)
Vlastimirovići
Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Vlastimirovići
Vojvoda (vojaški čin)
heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Vojvoda (vojaški čin)
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Zakon sudni ljudem
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in Zgodovina Severne Makedonije
1014
1014 (MXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in 1014
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in 1018
29. julij
29.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in 29. julij
680
680 (DCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in 680
852
852 (DCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Prvo bolgarsko cesarstvo in 852