Kazalo
134 odnosi: Ademar Monteilski, Al-Aksa, Albenga, Albert iz Aachna, Aleksiada, Ana Komnena, Antiohija, Apulijska romanika, Arda Armenska, Şanlıurfa, Škorpijon (metalec kopja), İznik, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin I. Konstantinopelski, Balduin II. Jeruzalemski, Bari, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Belek Gazi, Benediktinska opatija v Pannonhalmi, Bitka pri Askalonu, Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Harranu, Bitka pri Manzikertu, Bitka za Antiohijo (1098), Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Clermont-Ferrand, Cosenza (pokrajina), Devolska pogodba, Drogo Hautevillski, Druga križarska vojna, Filip I. Francoski, Fulcher iz Chartresa, Gautier Sans-Avoir, Genovska republika, Gesta Francorum, Godfrej Bouillonski, Gornja Mezopotamija, Grad Kantara, Grad Melfi, Grofija Edesa, Grofija Egmont, Grofija Tripoli, Gubbio, Henrik I. Angleški, Henrik IV. Nemški, Hios, Jeruzalemski križ, Jeruzalemsko kraljestvo, Joscelin I. Edeški, ... Razširi indeks (84 več) »
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Poglej Prva križarska vojna in Ademar Monteilski
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Poglej Prva križarska vojna in Al-Aksa
Albenga
Albenga (ligursko Arbenga; latinsko Albingaunum) je mesto in občina z okoli 24.000 prebivalci ob Genovskem zalivu ob Italijanski rivieri v pokrajini Savona v Liguriji v severni Italiji.
Poglej Prva križarska vojna in Albenga
Albert iz Aachna
Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.
Poglej Prva križarska vojna in Albert iz Aachna
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Prva križarska vojna in Aleksiada
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Prva križarska vojna in Ana Komnena
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Prva križarska vojna in Antiohija
Apulijska romanika
Apulijska romanika je umetniška kultura, ki se je v Apuliji razvila med 11.
Poglej Prva križarska vojna in Apulijska romanika
Arda Armenska
Arda (armensko Արդա, Arda) je bila kot druga žena Balduina I. Jeruzalemskega grofica Edese in prva kraljica Jeruzalemskega kraljestva, ker Balduinov predhodnik Godfrej Bouillonski ni bil poročen, * ni znano, † ne pred 1116.
Poglej Prva križarska vojna in Arda Armenska
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Prva križarska vojna in Şanlıurfa
Škorpijon (metalec kopja)
Škorpijon, sodobna rekonstrukcija antičnega orožja Škorpijon (latinsko: scorpio ali scorpion), rimsko artilerijsko orožje, ki ga je prvi opisal rimski pisec Vitruvij v 1.
Poglej Prva križarska vojna in Škorpijon (metalec kopja)
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Prva križarska vojna in İznik
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Poglej Prva križarska vojna in Balduin I. Jeruzalemski
Balduin I. Konstantinopelski
Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.
Poglej Prva križarska vojna in Balduin I. Konstantinopelski
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Poglej Prva križarska vojna in Balduin II. Jeruzalemski
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Prva križarska vojna in Bari
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Prva križarska vojna in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Belek Gazi
Belek Gazi (turško Nuruddevle Belek ali Balak) je bil turški beg na začetku 12.
Poglej Prva križarska vojna in Belek Gazi
Benediktinska opatija v Pannonhalmi
Benediktinska opatija Pannonhalma (latinsko Archiabbatia ali Abbatia Territorialis Sancti Martini in Monte Pannoniae, madžarsko Pannonhalmi Bencés Főapátság) je srednjeveški samostan v Pannonhalmi v severozahodni Madžarski in eden od najstarejših zgodovinskih spomenikov na Madžarskem.
Poglej Prva križarska vojna in Benediktinska opatija v Pannonhalmi
Bitka pri Askalonu
Bitka pri Askalonu, ki je potekala 12. avgusta 1099, predstavlja največjo krščansko zmago na odprtem polju v času križarskih vojn.
Poglej Prva križarska vojna in Bitka pri Askalonu
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Poglej Prva križarska vojna in Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Harranu
Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.
Poglej Prva križarska vojna in Bitka pri Harranu
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Prva križarska vojna in Bitka pri Manzikertu
Bitka za Antiohijo (1098)
Bitka za Antiohijo je potekala 28. junija 1098, 4 dni po padcu Antiohije.
Poglej Prva križarska vojna in Bitka za Antiohijo (1098)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Prva križarska vojna in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Prva križarska vojna in Bohemond I. Antiohijski
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Prva križarska vojna in Clermont-Ferrand
Cosenza (pokrajina)
Pokrajina Cosenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Cosenza), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.
Poglej Prva križarska vojna in Cosenza (pokrajina)
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Prva križarska vojna in Devolska pogodba
Drogo Hautevillski
Drogo ali Drogon Hautevillski (francosko Dreux ali Drogon de Hauteville, italijansko Drogone d'Altavilla) je bil normanski plemič in drugi grof Apulije in Kalabrije, * okoli 1010, Cotentin, Normandija, † 10. avgust 1051, Monte Ilaro, Puglia.
Poglej Prva križarska vojna in Drogo Hautevillski
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Prva križarska vojna in Druga križarska vojna
Filip I. Francoski
Filip I. (francosko Philippe Ier), imenovan Zaljubljeni, je bil od leta 1060 do 1108 frankovski kralj, * 23. maj 1052, Champagne-et-Fontaine, Francija, † 29. julij 1108, Melun, Francija.
Poglej Prva križarska vojna in Filip I. Francoski
Fulcher iz Chartresa
Fulcher iz Chartresa, kronist prve križarske vojne, * okrog 1059, Chartres, Francija, † 1127, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Prva križarska vojna in Fulcher iz Chartresa
Gautier Sans-Avoir
Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.
Poglej Prva križarska vojna in Gautier Sans-Avoir
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Prva križarska vojna in Genovska republika
Gesta Francorum
Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.
Poglej Prva križarska vojna in Gesta Francorum
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Prva križarska vojna in Godfrej Bouillonski
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Prva križarska vojna in Gornja Mezopotamija
Grad Kantara
Grad Kantara (grško: Κάστρο της Καντάρας turško: Kantara Kalesi) je grad v severnem Cipru.
Poglej Prva križarska vojna in Grad Kantara
Grad Melfi
Grad Melfi (italijansko Castello di Melfi) v Bazilikati je eden od najpomembnejših srednjeveških gradov v južni Italiji in spomenik v lasti italijanske države.
Poglej Prva križarska vojna in Grad Melfi
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Prva križarska vojna in Grofija Edesa
Grofija Egmont
Gospostvo in kasneje grofija Egmont v bližini Egmonda v Severni Holandiji je dedna posest plemiške rodbine Egmont.
Poglej Prva križarska vojna in Grofija Egmont
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Poglej Prva križarska vojna in Grofija Tripoli
Gubbio
Gubbio je mesto in občina z več kot 30.000 prebivalci v skrajnem severovzhodnem delu italijanske pokrajine Perugia v Umbriji.
Poglej Prva križarska vojna in Gubbio
Henrik I. Angleški
Henrik I. Angleški, angleški kralj, * okoli 1068/1069, Selby, Yorkshire, † 1. december 1135, Saint-Denis-en-Lyons, Normandija.
Poglej Prva križarska vojna in Henrik I. Angleški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Prva križarska vojna in Henrik IV. Nemški
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Prva križarska vojna in Hios
Jeruzalemski križ
Jeruzalemski križ Jerúzalemski kríž je v osnovi grški križ s prečkami na koncu vsakega kraka ter z manjšim grškim križem v vsakem od štirih prostorov med krakoma.
Poglej Prva križarska vojna in Jeruzalemski križ
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Prva križarska vojna in Jeruzalemsko kraljestvo
Joscelin I. Edeški
Joscelin Courtenayski ali Joscelin I. Edeški je bil knez Galileje in gospodar Turbesela (1115–1131) in grof Edese (1119–1131), ko je bila grofija na višku moči, * ni znano, † 1131, trdnjava Kejsun.
Poglej Prva križarska vojna in Joscelin I. Edeški
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Prva križarska vojna in Kılıç Arslan I.
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Poglej Prva križarska vojna in Kerboga
Kilikijska vrata
Kilikijska vrata. Kilikijska vrata (turško: Gülek Boğazı, prelaz Boğazı) so glavni prehod skozi gorovje Taurus v južni Turčiji, ki povezuje ravnice Kilikije na sredozemski obali z visoko anatolsko planoto v osrednji Mali Aziji.
Poglej Prva križarska vojna in Kilikijska vrata
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Prva križarska vojna in Kneževina Antiohija
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Prva križarska vojna in Komneni
Koncil v Clermontu
Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18.
Poglej Prva križarska vojna in Koncil v Clermontu
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Poglej Prva križarska vojna in Koncil v Piacenzi
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Prva križarska vojna in Konstantinopel
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Prva križarska vojna in Križarske države
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Prva križarska vojna in Križarske vojne
Krstilnik Reinera Huya
Krstilnik v cerkvi sv. Jerneja v Liègu v Belgiji je romanski medeninast ali bronast krstilnik, ki je bil narejen med letoma 1107 in 1118.
Poglej Prva križarska vojna in Krstilnik Reinera Huya
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Prva križarska vojna in Latakija
Le Puy-en-Velay
Le Puy-en-Velay (antični Anicium, okcitansko Lo Puèi de Velai) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, prefektura departmaja Haute-Loire.
Poglej Prva križarska vojna in Le Puy-en-Velay
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Prva križarska vojna in Libanon
Lorenski križ
Lorenski križ Lorénski kríž je križ z dvema prečkama.
Poglej Prva križarska vojna in Lorenski križ
Malteški križ
Malteški križ Maltéški kríž je bil od prve križarske vojne naprej simbol krščanskih vojščakov.
Poglej Prva križarska vojna in Malteški križ
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Prva križarska vojna in Malteški viteški red
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Prva križarska vojna in Manuel I. Komnen
Mar Saba
Mar Saba ali Lavra Save Posvečenega (sirsko ܕܝܪܐ ܕܡܝ ܣܒܐ, grško, Lávra Sávva toú Igiasménou, arabsko دير مار سابا, hebrejsko מנזר מר סבא, samostan Mar Saba) je pravoslavni samostan nad dolino Kidron na pol poti med Starim Jeruzalemom in Mrtvim morjem v Provinci Betlehem na Zahodnem bregu.
Poglej Prva križarska vojna in Mar Saba
Marat an-Numan
Marat an-Numan (معرة النعمان) je danes majhno mestece na zahodu Sirije, ki se nahaja ob avtocesti med Hamo in Alepom, nedaleč od »mrtvih mest« Bara in Serdžila.
Poglej Prva križarska vojna in Marat an-Numan
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Prva križarska vojna in Metz
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Prva križarska vojna in Modena
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Prva križarska vojna in Nikefor Brijenij
Obleganje
Konstantinopla leta 1453 je trajalo dva meseca Obleganje je vojaška ali policijska operacija, v kateri se nasprotnik v utrjenem objektu (mestu, trdnjavi, zgradbi, otoku...) zadržuje v popolnem ali delnem obroču.
Poglej Prva križarska vojna in Obleganje
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Poglej Prva križarska vojna in Obleganje Antiohije
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Poglej Prva križarska vojna in Obleganje Edese
Obleganje Jeruzalema (1099)
Za druga obleganja Jeruzalema glej Obleganje Jeruzalema (razločitev). Obleganje Jeruzalema med prvo križarsko vojno je trajalo od 7.
Poglej Prva križarska vojna in Obleganje Jeruzalema (1099)
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej Prva križarska vojna in Obleganje Nikeje
Oblegovalni grad
Oblegovalni grad (nemško Trutzburg ali Trotzenburg, angleško Counter-castle) je grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku kot protiutež moči sovražnega soseda.
Poglej Prva križarska vojna in Oblegovalni grad
Okcitanski križ
Okcitanski križ (imenovan tudi križ Okcitanije, križ Languedoca, toulouški križ) je heraldični križ, ki se danes v glavnem uporablja kot simbol Okcitanije.
Poglej Prva križarska vojna in Okcitanski križ
Orderik Vitalis
Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).
Poglej Prva križarska vojna in Orderik Vitalis
Oultrejordain
Gospodstvo Oultrejordain ali Oultrejourdain (staro francosko za 'onstran Jordana', imenovano tudi gospostvo Montreal) je bilo ime, ki se je uporabljalo med križarskimi vojnami za obsežno in deloma nedorečeno regijo vzhodno od reke Jordan, območje, ki je bilo znano že v starih časih kot Edom in Moab.
Poglej Prva križarska vojna in Oultrejordain
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Prva križarska vojna in Papež Gregor VII.
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Prva križarska vojna in Papež Pashal II.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Prva križarska vojna in Papež Urban II.
Pesem o Rolandu
Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.
Poglej Prva križarska vojna in Pesem o Rolandu
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Prva križarska vojna in Peta križarska vojna
Peter Bartolomej
Peter Bartolomej (francosko Pierre Barthélemy) je bil vojak in mistik iz Francije, ki se je v vojski Rajmonda Saint-Gillesa udeležil prvega križarskega pohoda, * ni znano, Marseille, † 20. april 1099, Antiohija.
Poglej Prva križarska vojna in Peter Bartolomej
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Poglej Prva križarska vojna in Peter Puščavnik
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Prva križarska vojna in Petra (Jordanija)
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Prva križarska vojna in Piacenza
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Prva križarska vojna in Polabski Slovani
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Prva križarska vojna in Pomorske republike
Rajmond Berengar III.
Ramón Berenguer III med obešanjem barcelonske zastave v gradu Fos (Fos-sur-Mer, Provence). Delo Mariana Fortunyja (1857), Real Academia Catalana de Bellas Artes de San Jorge (hranjeno v palači avtonomne vlade Katalonije). Ramón Berenguer III.
Poglej Prva križarska vojna in Rajmond Berengar III.
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Prva križarska vojna in Rajmond IV. Touluški
Regimen Salernske šole zdravstva
Regimen Sanitatis Salernitanum je srednjeveški regimen ali spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki so ga napisali zdravniki Salernske šole zdravstva med desetim in trinajstim stoletjem.
Poglej Prva križarska vojna in Regimen Salernske šole zdravstva
Robert Menih
Robert Menih, kronist prvega križarskega pohoda, * okoli 1055, † 23.
Poglej Prva križarska vojna in Robert Menih
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Prva križarska vojna in Rodos
Samostan Chaalis
Kraljev samostan Chaalis je nekdanji samostan, čigar ruševine stojijo v občini Fontaine-Chaalis v departmaju Oise, približno 40 kilometrov severovzhodno od Pariza.
Poglej Prva križarska vojna in Samostan Chaalis
Samostan Reževići
Samostan Reževići (srbsko Манастир Режевићи, Manastir Reževići) je srednjeveški samostan Srbske pravoslavne cerkve v vasi Katun Reževići med Budvo in Petrovac na Moru v Črni gori.
Poglej Prva križarska vojna in Samostan Reževići
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Prva križarska vojna in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Prva križarska vojna in Seldžuško cesarstvo
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Prva križarska vojna in Seznam papežev
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Prva križarska vojna in Seznam vojn
Sicut Judaeis
Sicut Judaeis je papeška bula, ki jo je napisal papež Kalist II. leta 1120.
Poglej Prva križarska vojna in Sicut Judaeis
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Prva križarska vojna in Sultanat Rum
Taifa
Iberski polotok leta 1030 Taifa (arabsko طائفة, DIN ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, špansko reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju kalifa Hišama III.
Poglej Prva križarska vojna in Taifa
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Prva križarska vojna in Tankred Galilejski
Tanukidi
Tanukidi (arabsko التنوخيون) ali Tanuk (arabsko تنوخ) so bili zveza arabskih plemen, včasih imenovanih Saraceni.
Poglej Prva križarska vojna in Tanukidi
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Poglej Prva križarska vojna in Tatikij
Tel Aviv
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.
Poglej Prva križarska vojna in Tel Aviv
Toros Edeški
Toros (armenska skrajšana oblika imena Teodoros/Teodor, armensko Թորոս կուրապաղատ, T'oros Kuropalates) je bil med prvo križarsko vojno armenski guverner Edese, * ni znano, † 9. marec 1098.
Poglej Prva križarska vojna in Toros Edeški
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Prva križarska vojna in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Prva križarska vojna in Velika geografska odkritja
Viennski koncil
Viennski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 16. oktobra 1311 - 6. maja 1312 v Vienni kot petnajsti ekumenski koncil.
Poglej Prva križarska vojna in Viennski koncil
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Prva križarska vojna in Viljem iz Tira
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Prva križarska vojna in Visoki srednji vek
Vojaški red
Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.
Poglej Prva križarska vojna in Vojaški red
Yaghi-Siyan
Yaghi-Siyan, turški suženj seldžuškega sultana Malik Šaha I., guverner Antiohije med prvo križarsko vojno, † 3. junij 1098.
Poglej Prva križarska vojna in Yaghi-Siyan
Zgodovinski ep
Zgodovinski ep črpa snovi iz zgodovine, a jih navadno zelo svobodno umetniško predela.
Poglej Prva križarska vojna in Zgodovinski ep
1009
1009 (MIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prva križarska vojna in 1009
1083
1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Prva križarska vojna in 1083
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Prva križarska vojna in 1095
1096
1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Prva križarska vojna in 1096
1097
1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prva križarska vojna in 1097
1098
1098 (MXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Prva križarska vojna in 1098
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prva križarska vojna in 1099
1148
1148 (MCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prva križarska vojna in 1148
12. december
12.
Poglej Prva križarska vojna in 12. december
15. julij
15.
Poglej Prva križarska vojna in 15. julij
18. november
18.
Poglej Prva križarska vojna in 18. november
19. junij
19.
Poglej Prva križarska vojna in 19. junij
27. november
27.
Poglej Prva križarska vojna in 27. november
4. december
4.
Poglej Prva križarska vojna in 4. december