Kazalo
10 odnosi: Ami-Saduka, Ami-Sadukova Venerina tablica, Apiašal, Arhitektura Mezopotamije, Šulgi, Hamurabi, Mezopotamija, Nisaba, Rim-Sin II., Srednja kronologija.
Ami-Saduka
Ami-Saduka, tudi Amisaduka in Amizaduga, je bil deseti kralj iz Prve babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1646-1626 pr.
Poglej Prva babilonska dinastija in Ami-Saduka
Ami-Sadukova Venerina tablica
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.
Poglej Prva babilonska dinastija in Ami-Sadukova Venerina tablica
Apiašal
Apiašal (akadsko 𒀀𒉿𒀀𒊩, A-pi-a-ŠAL) je bil vladar Starega asirskega cesarstva, ki je po Seznamu asirskih kraljev vladal okoli 2205 pr.
Poglej Prva babilonska dinastija in Apiašal
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Prva babilonska dinastija in Arhitektura Mezopotamije
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Prva babilonska dinastija in Šulgi
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Prva babilonska dinastija in Hamurabi
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Prva babilonska dinastija in Mezopotamija
Nisaba
Nisaba (sumersko 𒀭𒉀 DNAGA, kasneje𒀭𒊺𒉀 DŠE.NAGA),.
Poglej Prva babilonska dinastija in Nisaba
Rim-Sin II.
Rim-Sin II. je bil uzurpator prestola v Larsi, ki je vladal od 1741 do 1736 pr.
Poglej Prva babilonska dinastija in Rim-Sin II.
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.