Kazalo
247 odnosi: Acetilholin, Acidogena celica, Aktinoidi, Aktivni transport, Alkan, Alkohol, Aluminij, Amfoternost, Amonijev ion, Antidelec, Antimaterija, Antiproton, Antivodik, Antocian, Apoplast, Arheje, Aromatičnost, Atom vodika, Atomska teža, Atomsko jedro, Šibka kislina, Šibki hipernaboj, Žveplova kislina, Bakteriofag, Barfoedov test, Barion, Barion Ξ, Barion Σ, Barion Δ, Barion Λ, Barionsko število, Barvni naboj, Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, Bozon, Bozoni W in Z, Braggova krivulja, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Coulomb, Dehidrogenaza, Delčnovalovna dualnost, Delec alfa, Deprotonacija, Devterij, Digitalna fizika, Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, Disaharid, Eksotični atom, Elektrika, ... Razširi indeks (197 več) »
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Poglej Proton in Acetilholin
Acidogena celica
Acidogena celica (označena s puščico) Acidogene celice so epitelijske celice v želodcu, ki sodelujejo pri tvorbi solne kisline in izločajo želodčni intrinzični faktor.
Poglej Proton in Acidogena celica
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Proton in Aktinoidi
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Poglej Proton in Aktivni transport
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Proton in Alkan
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Proton in Alkohol
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Proton in Aluminij
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Proton in Amfoternost
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Poglej Proton in Amonijev ion
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Proton in Antidelec
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Proton in Antimaterija
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Proton in Antiproton
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Proton in Antivodik
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Proton in Antocian
Apoplast
Apoplast je rastlinski sistem, ki ga gradijo celične stene in medcelični prostori (intercelulariji).
Poglej Proton in Apoplast
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Proton in Arheje
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Proton in Aromatičnost
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Poglej Proton in Atom vodika
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Proton in Atomska teža
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Proton in Atomsko jedro
Šibka kislina
Šibka kislina je kislina, ki v vodi nepopolno disociira in odda le del protonov.
Poglej Proton in Šibka kislina
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Poglej Proton in Šibki hipernaboj
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Proton in Žveplova kislina
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Proton in Bakteriofag
Barfoedov test
Barfoedov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti monosaharidov.
Poglej Proton in Barfoedov test
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Proton in Barion
Barion Ξ
Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.
Poglej Proton in Barion Ξ
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Proton in Barion Σ
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Proton in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Proton in Barion Λ
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.
Poglej Proton in Barionsko število
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Proton in Barvni naboj
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Proton in Bohrov magneton
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Proton in Bohrov model atoma
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Proton in Bohrov polmer
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Proton in Bozon
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Proton in Bozoni W in Z
Braggova krivulja
S slike je razvidno, da je specifična izguba energije, ki jo tkivo sprejme sprva do določene globine majhna, nato se hitro povečuje in doseže maksimum, oziroma '''Braggov vrh'''. Za njim specifična izguba energije pada proti vrednosti nič, kjer ni več absorpcije energije.
Poglej Proton in Braggova krivulja
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Proton in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Proton in Coulomb
Dehidrogenaza
Dehidrogenaza je encim, ki oksidira substrat s prenosom enega ali več protonov ter dvojice elektronov na akceptor - po navadi na NAD ali NADPH ali flavinske koencime, kot sta FAD ali FMN.
Poglej Proton in Dehidrogenaza
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Proton in Delčnovalovna dualnost
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Proton in Delec alfa
Deprotonacija
vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.
Poglej Proton in Deprotonacija
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Proton in Devterij
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Poglej Proton in Digitalna fizika
Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko
Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, ruski fizik, * 29. julij 1904, Poltava, Rusija, danes Ukrajina, † 30. december 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Proton in Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko
Disaharid
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.
Poglej Proton in Disaharid
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Proton in Eksotični atom
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Proton in Elektrika
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Proton in Elektrokemija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Proton in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Proton in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Proton in Elektronvolt
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Proton in Enota atomske mase
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Proton in Ernest Rutherford
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Poglej Proton in Faktor relativne biološke učinkovitosti
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Poglej Proton in Faradayeva konstanta
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Proton in Fermion
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Proton in Fizika osnovnih delcev
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Proton in Fizikalna konstanta
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Proton in Flerovij
Gabrijel Kernel
Gabrijel Kernel, slovenski fizik in akademik, * 14. september 1932, Koče.
Poglej Proton in Gabrijel Kernel
Gigaelektronvolt
Gígaelektrónvolt (kratica GeV) je fizikalna enota za energijo, ki se uporablja v fiziki osnovnih delcev.
Poglej Proton in Gigaelektronvolt
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Proton in Gluon
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Proton in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Proton in Gravitacijska sklopitvena konstanta
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Proton in Grignardova reakcija
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Proton in Hadron
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Proton in Helij
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Proton in Henry Moseley
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Proton in Higgsov bozon
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Proton in Hiperon
Interakcija (fizika)
Interakcija (soodvisnost) je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega.
Poglej Proton in Interakcija (fizika)
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Proton in Ion
Izocitrat dehidrogenaza
Izocitrat dehidrogenaza (IDH, EC-število 1.1.1.41 in 1.1.1.42) je encim, ki sodeluje v Krebsovem ciklu.
Poglej Proton in Izocitrat dehidrogenaza
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Proton in Izospin
Izotopi bora
Trenutno je poznanih 16 borovih izotopov, od 6B do 21B ter pet izomerov.
Poglej Proton in Izotopi bora
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Poglej Proton in Izotopi helija
Izotopi litija
Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od 3Li do 13Li ter 5 izomerov.
Poglej Proton in Izotopi litija
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Proton in Izotopi vodika
Izvor nevtronov
Izvor nevtronov je vsakršna naprava ali snov, ki oddaja nevtrone.
Poglej Proton in Izvor nevtronov
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Proton in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Proton in Jedrska kemija
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Proton in Jedrska magnetna resonanca
Jedrski magneton
Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.
Poglej Proton in Jedrski magneton
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Proton in Jedrski razpad
Jerome Isaac Friedman
Jerome Isaac Friedman, ameriški fizik, * 28. marec 1930, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Proton in Jerome Isaac Friedman
Jodovodik
Jodovodik (HI) je dvoatomna molekula.
Poglej Proton in Jodovodik
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Proton in John Archibald Wheeler
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Poglej Proton in Jokto
Julius Robert Oppenheimer
Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Proton in Julius Robert Oppenheimer
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Proton in Karboksilna kislina
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Proton in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Proton in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Proton in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Proton in Kemijski simbol
Kemijsko ravnotežje
Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.
Poglej Proton in Kemijsko ravnotežje
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Proton in Keto-enolna tavtomerija
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Proton in Kislina
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Proton in Klorovodikova kislina
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Proton in Komet Hyakutake
Konstanta disociacije kisline
Konstanta kisline Ka (poznana tudi kot disociacijska konstanta kisline, konstanta disociacije kisline ali kislinsko-ionizacijska konstanta) je merilo moči neke kisline - njene kislosti.
Poglej Proton in Konstanta disociacije kisline
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Proton in Konstanta fine strukture
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Poglej Proton in Kovinski vodik
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Proton in Kozmični žarki
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Proton in Kvark
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Proton in Kvark d
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Proton in Kvark u
Kvarkovski model
Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.
Poglej Proton in Kvarkovski model
Lactobacillus acidophilus
Lactobacillus acidophilus je vrsta bakterije, ki spada v rod laktobacilov.
Poglej Proton in Lactobacillus acidophilus
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Poglej Proton in Landéjev množitelj g
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Proton in Lepton tau
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Proton in Lewisova teorija kislin in baz
LIGO
Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.
Poglej Proton in LIGO
Listna reža
Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.
Poglej Proton in Listna reža
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Proton in Magično število (fizika)
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Proton in Magnetni moment
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Proton in Mlečna kislina
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Proton in Močna jedrska sila
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Proton in Moseleyjev zakon
Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2002
Motociklistična Velika nagrada Španije 2002 je bila petnajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2002
Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2003
Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2003 je bila petnajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2003
Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2004
Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2004 je bila petnajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2004
Motociklistična Velika nagrada Španije 2002
Motociklistična Velika nagrada Španije 2002 je bila tretja dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Španije 2002
Motociklistična Velika nagrada Španije 2003
Motociklistična Velika nagrada Španije 2003 je bila tretja dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Španije 2003
Motociklistična Velika nagrada Španije 2004
Motociklistična Velika nagrada Španije 2004 je bila druga dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Španije 2004
Motociklistična Velika nagrada Češke 2002
Motociklistična Velika nagrada Češke 2002 je bila deseta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Češke 2002
Motociklistična Velika nagrada Češke 2003
Motociklistična Velika nagrada Češke 2003 je bila deseta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Češke 2003
Motociklistična Velika nagrada Češke 2004
Motociklistična Velika nagrada Češke 2004 je bila deseta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Češke 2004
Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2002
Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2002 je bila dvanajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2002
Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2003
Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2003 je bila dvanajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2003
Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2004
Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2004 je bila sedma dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2004
Motociklistična Velika nagrada Francije 2002
Motociklistična Velika nagrada Francije 2002 je bila četrta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Francije 2002
Motociklistična Velika nagrada Francije 2003
Motociklistična Velika nagrada Francije 2003 je bila četrta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Francije 2003
Motociklistična Velika nagrada Francije 2004
Motociklistična Velika nagrada Francije 2004 je bila tretja dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Francije 2004
Motociklistična Velika nagrada Italije 2002
Motociklistična Velika nagrada Italije 2002 je bila peta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Italije 2002
Motociklistična Velika nagrada Italije 2003
Motociklistična Velika nagrada Italije 2003 je bila peta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Italije 2003
Motociklistična Velika nagrada Italije 2004
Motociklistična Velika nagrada Italije 2004 je bila četrta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Italije 2004
Motociklistična Velika nagrada Japonske 2002
Motociklistična Velika nagrada Japonske 2002 je bila prva dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Japonske 2002
Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003
Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003 je bila prva dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003
Motociklistična Velika nagrada Japonske 2004
Motociklistična Velika nagrada Japonske 2004 je bila dvanajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Japonske 2004
Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2002
Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2002 je bila druga dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2002
Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2003
Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2003 je bila druga dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2003
Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2004
Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2004 je bila prva dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2004
Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2002
Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2002 je bila šesta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2002
Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003
Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003 je bila šesta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003
Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004
Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004 je bila peta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004
Motociklistična Velika nagrada Katarja 2004
Motociklistična Velika nagrada Katarja 2004 je bila trinajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Katarja 2004
Motociklistična Velika nagrada Malezije 2002
Motociklistična Velika nagrada Malezije 2002 je bila štirinajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Malezije 2002
Motociklistična Velika nagrada Malezije 2003
Motociklistična Velika nagrada Malezije 2003 je bila štirinajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Malezije 2003
Motociklistična Velika nagrada Malezije 2004
Motociklistična Velika nagrada Malezije 2004 je bila štirinajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Malezije 2004
Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2002
Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2002 je bila deveta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2002
Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2003
Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2003 je bila deveta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2003
Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2004
Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2004 je bila osma dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2004
Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2002
Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2002 je bila sedma dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2002
Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2003
Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2003 je bila sedma dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2003
Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2004
Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2004 je bila šesta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2004
Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2002
Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2002 je bila trinajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2002
Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003
Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003 je bila trinajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003
Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2002
Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2002 je bila enajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2002
Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2003
Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2003 je bila enajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2003
Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2004
Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2004 je bila enajsta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2004
Motociklistična Velika nagrada Valencije 2002
Motociklistična Velika nagrada Valencije 2002 je bila šestnajsta in zadnja dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Valencije 2002
Motociklistična Velika nagrada Valencije 2003
Motociklistična Velika nagrada Valencije 2003 je bila šestnajsta in zadnja dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Valencije 2003
Motociklistična Velika nagrada Valencije 2004
Motociklistična Velika nagrada Valencije 2004 je bila šestnajsta in zadnja dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Valencije 2004
Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2002
Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2002 je bila osma dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2002.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2002
Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2003
Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2003 je bila osma dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2003.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2003
Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2004
Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2004 je bila deveta dirka motociklističnega prvenstva v sezoni 2004.
Poglej Proton in Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2004
Naftalen
| Section3.
Poglej Proton in Naftalen
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Proton in Naravne enote
Neprožni trk
Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.
Poglej Proton in Neprožni trk
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Proton in Nerazločljiva delca
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Proton in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Proton in Nevtron
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Proton in Nevtronij
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Proton in Nevtronska zvezda
Nomenklatura organske kemije IUPAC
Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).
Poglej Proton in Nomenklatura organske kemije IUPAC
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Proton in Nukleon
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Proton in Območje H II
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Poglej Proton in Obsevanje s hitrimi protoni
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Proton in Ogljik-14
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Proton in Osnovna sila
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Proton in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Proton in Osnovni naboj
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Proton in Paulijevo izključitveno načelo
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Proton in Periodni sistem elementov
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Proton in Peta sila
Pionij
Pionij imenujemo vezano stanje dveh mezonov piona π+ in njegovega antidelca piona π-.
Poglej Proton in Pionij
Planckov delec
Planckov delec je domnevni delec, ki se pojavlja kot majhna črna luknja.
Poglej Proton in Planckov delec
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Proton in Planckova dolžina
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Proton in Plazma (fizika)
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Proton in Podatomski delec
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Proton in Polarni sij
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Poglej Proton in Polaron
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Proton in Pospeševalnik
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Proton in Prasevanje
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Poglej Proton in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Proton in Presledkovni stik
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Proton in Prožno sipanje
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Proton in Protonacija
Protonij
Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.
Poglej Proton in Protonij
Psevdoskalarni mezon
nonet. Pseudoskalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in liho (neparno) parnost (JP.
Poglej Proton in Psevdoskalarni mezon
Pufer
Púfer je snov, ki uravnava kislost oziroma bazičnost raztopin.
Poglej Proton in Pufer
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Proton in Pulzar
Radikalska adicija
Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.
Poglej Proton in Radikalska adicija
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Proton in Radioaktivni izotop
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Proton in Radioaktivnost
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Proton in Razširitev periodnega sistema elementov
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Proton in Razpad beta
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Proton in Sečna kislina
Serpentinit
Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.
Poglej Proton in Serpentinit
Seznam avtomobilskih znamk po prodaji
Svetovno avtomobilsko prodajo posredujejo javnosti sami proizvajalci vozil in razne mednarodne avtomobilske inštitucije, ko zberejo in obdelajo te podatke na mesečni, četrtletni in letni ravni.
Poglej Proton in Seznam avtomobilskih znamk po prodaji
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Poglej Proton in Seznam barionov
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Proton in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Proton in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih elementov
To je seznam 118 kemijskih elementov, ki so bili identificirani do leta 2021.
Poglej Proton in Seznam kemijskih elementov
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Proton in Seznam kemijskih vsebin
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Proton in Sicilija (dežela)
Skalarni mezon
Skalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in sodo (parno) parnost (JP.
Poglej Proton in Skalarni mezon
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Proton in Sončev veter
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Proton in Spin
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Proton in Spinsko kvantno število
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Proton in Standardni model
Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2005
Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2005 je sedeminpetdeseta sezona Svetovnega prvenstva v motociklizmu.
Poglej Proton in Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2005
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Proton in Svinec
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Proton in Tabela izotopov
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Proton in Težki elementi
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Proton in Temna snov
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Proton in Tenes
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Poglej Proton in Termogene rastline
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Proton in Termogeneza
Termogenin
Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.
Poglej Proton in Termogenin
Termokromizem
čustveno stanje osebe. Têrmokromízem je lastnost nekaterih snovi, ki pri spremembi temperature spremenijo barvo.
Poglej Proton in Termokromizem
Thomsonovo sipanje
Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.
Poglej Proton in Thomsonovo sipanje
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Proton in Tritij
Uvod v izotope
vodikovi izotopi – protij, devterij in tritij. Vsak izmed njih ima en proton, vendar različno število nevtronov. Protonij nima nobenega, devterij ima enega in tritij ima 2. Vsak element ima točno določeno število protonov, lahko pa se njegovi atomi razlikujejo v številu nevtronov.
Poglej Proton in Uvod v izotope
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Proton in Van Allenovi sevalni pasovi
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Poglej Proton in Veliki hadronski trkalnik
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Proton in Vezna črta
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Proton in Vodik
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Proton in Voronojev diagram
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Proton in Vrstno število
Zaviralec protonske črpalke
Zaviralci (ali inhibitorji) protonske črpalke so protiulkusne učinkovine, ki zavirajo izločanje želodčnega soka z blokado delovanja protonske črpalke na sekretorni površini acidogenih celic.
Poglej Proton in Zaviralec protonske črpalke
Zmečkaninski sindrom
Zmečkaninski sindrom (angl. crush syndrome) je klinična slika, ki je posledica zmečkanja tkiva, posebej velikih mišic, in se kaže s šokom, z obsežnim edemom, oligurijo in drugimi znaki odpovedi ledvic.
Poglej Proton in Zmečkaninski sindrom
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Proton in 1932
2,4-dinitrofenol
2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.
Poglej Proton in 2,4-dinitrofenol
, Elektrokemija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronvolt, Enota atomske mase, Ernest Rutherford, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Faradayeva konstanta, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Flerovij, Gabrijel Kernel, Gigaelektronvolt, Gluon, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Grignardova reakcija, Hadron, Helij, Henry Moseley, Higgsov bozon, Hiperon, Interakcija (fizika), Ion, Izocitrat dehidrogenaza, Izospin, Izotopi bora, Izotopi helija, Izotopi litija, Izotopi vodika, Izvor nevtronov, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrska magnetna resonanca, Jedrski magneton, Jedrski razpad, Jerome Isaac Friedman, Jodovodik, John Archibald Wheeler, Jokto, Julius Robert Oppenheimer, Karboksilna kislina, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski simbol, Kemijsko ravnotežje, Keto-enolna tavtomerija, Kislina, Klorovodikova kislina, Komet Hyakutake, Konstanta disociacije kisline, Konstanta fine strukture, Kovinski vodik, Kozmični žarki, Kvark, Kvark d, Kvark u, Kvarkovski model, Lactobacillus acidophilus, Landéjev množitelj g, Lepton tau, Lewisova teorija kislin in baz, LIGO, Listna reža, Magično število (fizika), Magnetni moment, Mlečna kislina, Močna jedrska sila, Moseleyjev zakon, Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2002, Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2003, Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2004, Motociklistična Velika nagrada Španije 2002, Motociklistična Velika nagrada Španije 2003, Motociklistična Velika nagrada Španije 2004, Motociklistična Velika nagrada Češke 2002, Motociklistična Velika nagrada Češke 2003, Motociklistična Velika nagrada Češke 2004, Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2002, Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2003, Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2004, Motociklistična Velika nagrada Francije 2002, Motociklistična Velika nagrada Francije 2003, Motociklistična Velika nagrada Francije 2004, Motociklistična Velika nagrada Italije 2002, Motociklistična Velika nagrada Italije 2003, Motociklistična Velika nagrada Italije 2004, Motociklistična Velika nagrada Japonske 2002, Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003, Motociklistična Velika nagrada Japonske 2004, Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2002, Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2003, Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2004, Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2002, Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003, Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004, Motociklistična Velika nagrada Katarja 2004, Motociklistična Velika nagrada Malezije 2002, Motociklistična Velika nagrada Malezije 2003, Motociklistična Velika nagrada Malezije 2004, Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2002, Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2003, Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2004, Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2002, Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2003, Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2004, Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2002, Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003, Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2002, Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2003, Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2004, Motociklistična Velika nagrada Valencije 2002, Motociklistična Velika nagrada Valencije 2003, Motociklistična Velika nagrada Valencije 2004, Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2002, Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2003, Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2004, Naftalen, Naravne enote, Neprožni trk, Nerazločljiva delca, Nevtrino, Nevtron, Nevtronij, Nevtronska zvezda, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Nukleon, Območje H II, Obsevanje s hitrimi protoni, Ogljik-14, Osnovna sila, Osnovni delec, Osnovni naboj, Paulijevo izključitveno načelo, Periodni sistem elementov, Peta sila, Pionij, Planckov delec, Planckova dolžina, Plazma (fizika), Podatomski delec, Polarni sij, Polaron, Pospeševalnik, Prasevanje, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Presledkovni stik, Prožno sipanje, Protonacija, Protonij, Psevdoskalarni mezon, Pufer, Pulzar, Radikalska adicija, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Razširitev periodnega sistema elementov, Razpad beta, Sečna kislina, Serpentinit, Seznam avtomobilskih znamk po prodaji, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih elementov, Seznam kemijskih vsebin, Sicilija (dežela), Skalarni mezon, Sončev veter, Spin, Spinsko kvantno število, Standardni model, Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2005, Svinec, Tabela izotopov, Težki elementi, Temna snov, Tenes, Termogene rastline, Termogeneza, Termogenin, Termokromizem, Thomsonovo sipanje, Tritij, Uvod v izotope, Van Allenovi sevalni pasovi, Veliki hadronski trkalnik, Vezna črta, Vodik, Voronojev diagram, Vrstno število, Zaviralec protonske črpalke, Zmečkaninski sindrom, 1932, 2,4-dinitrofenol.